Vse do konca osnovne šole je bil prepričan, da bo vozil vlake, toda po srečanju z impro ligo in po uspehu predstav, ki sta jih s sošolcem pripravila v višjih letnikih gimnazije, je v njem dozorela odločitev, da postane igralec. Jeseni leta 2002 se je vpisal na AGRFT v Ljubljani ter študij dramske igre in umetniške besede končal leta 2006 v letniku Dušana Jovanovića in Janeza Hočevarja z vlogo v predstavi Pomembno je biti Ernest O. Wilda. Za vloge, odigrane v 3. letniku akademije, je prejel študentsko Severjevo nagrado in v času študija kot gost nastopil v predstavah Gledališča ŠKUC in SNG Drama Ljubljana.

Po diplomi je dve leti deloval v svobodnem poklicu in nastopil v uprizoritvah ljubljanske Drame, Slovenskega mladinskega gledališča, Gledališča Glej, Lutkovnega gledališča Jože Pengov, Prešernovega gledališča Kranj, zavoda Flota, Gledališča ŠKUC in drugih zunajinstitucionalnih projektih.

Član gledališča Koper je postal 1. septembra 2009 in v že svoji prvi primorski sezoni nastopil v dveh opaznejših vlogah; bil je Jure v Van den Bergovem Podžigu (2009) in Prozorov v Treh sestrah A. P. Čehova (2010). V sezoni 2010/2011 je kot Pridni Peter nastopil v krstni uprizoritvi Groznega Gašperja T. Matevc (Gledališče Koper in SNG nova Gorica, 2010) in kot Jure Paver v krstni uprizoritvi igre Štorklje umirajo E. Carja (2011). Naslednjo sezono je igral v kar štirih premiernih uprizoritvah – opozoriti velja na vlogo Franzecka v Bärfussovem Testu (2012). V sezoni 2012/13 je bil Florindo Aretusi v Slugi dveh gospodarjev C. Goldonija (2013), v sezoni 2013/14 pa znova interpret dveh večjih vlog: bil je Molière v Gavranovi Noči bogov (2013) in Nick v Albeejevi Kdo se boji Virginije Woolf? (2014). V sezoni 2014/15 je nastopil v odmevni koprodukcijski uprizoritvi Švejk C. Teevana (Gledališče Koper in MGL), v lanski sezoni pa v Lucićevem Alanu Fordu / Vrnitvi odpisanih (2016).

Prav posebno mesto na Rokovi igralski poti zavzemajo tiste vloge in (pri občinstvu najbolj priljubljene) predstave, v katerih lahko izrazi svoj pevski talent in znanje: bil je Revež in Pravnik v Sljehrniku I. Mlakarja (2011), Mario v Nicolajevi komediji Parole, Parole (2012), Angel v Pašjonu I. Mlakarja (2015) in Marija v Triu G. Tiča (2015), ki mu je prinesla nagrado tantadruj za igralsko stvaritev 2016.

V zadnjih štirih sezonah je Rok Matek z vlogo Roberta Recerja v seriji Usodno vino postal tudi prepoznaven televizijski obraz.

2016

Za vlogo Marije v Triu Gašperja Tiča (Gledališče Koper)

Za uprizoritev Tria Gašperja Tiča (nagrada je bila enakovredno podeljena vsem ustvarjalcem uprizoritve)


2011

Za igro v Podžigu Jeroena van den Berga (Gledališče Koper)
2. mednarodni festival malih odrov, Kikinda (Srbija)


2005

Za vlogo Krizalda v Učenih ženskah Molièra, Luccencia v Ukročeni trmoglavki, Polonija v Hamletu in Romea v Romeu in Juliji Williama Shakespeara (vse AGRFT, Ljubljana)