Komedija
Režija: Vito Taufer
Premiera: Predpremiera 21. junija 2017 na Martinčevem trgu v Kopru
Koprodukcija:   Gledališče Koper, Slovensko stalno gledališče,Trst (IT), Istrsko narodno gledališče – Mestno gledališče Pulj (HR), SNG Nova Gorica
Krstna uprizoritev
Predstava traja 2 uri in ima odmor.

Goldonijeva komedija Le baruffe chiozzotte (1762) o »hrupni druščini ribičev, mornarjev in žensk, ki nimajo drugega kraja za pogovor, razen ulice«, se je že davno udomačila na naši strani Jadrana, s prestavitvijo iz beneške lagune v Istro v čas pred razpadom Avstro-Ogrske pa je v priredbi Predraga Lucića spodbudila koprodukcijsko uprizoritev, ki je povezala štiri primorska profesionalna gledališča iz treh držav.

Sladkorna pena, malo tobaka in talent za »dišpet« so tudi v priredbi komedije dovolj za medsosedski prepir, v katerem so vzkipljivi, hrupni, kričavi, jezikavi, zamerljivi, ljubosumni in pretepaški ribiči vedno pripravljeni vreči kamen ali poprijeti za nož. Njihove opravljive žene pa vedno najdejo dovolj časa in volje za grobo lasanje, začinjeno s psovkami, za katere se zdi, da v svoji sočnosti prav tekmujejo med seboj.

Besedilo, v katerem se prepletata hrvaško in slovensko istrsko narečje, barvitost pa mu dodajo še italijanske, nemške in madžarske jezikovne primesi, s svojo jezikovno babilonsko pestrostjo in kosmatim zmerjanjem gledalca ne želi le zabavati in nasmejati. Je tudi metafora današnjega multietničnega in multikulturnega sveta in prikaže, kako oblast izkorišča malega človeka, na rob odrinjenega ribiča, s katerim manipulira kot s kmetom na svoji politični šahovnici.

Vito Taufer, ki velja za enega najuglednejših slovenskih gledaliških ustvarjalcev, se s to Goldonijevo komedijo po šestnajstih letih srečuje drugič: prvič jo je leta 2001 pod naslovom Zdrahe režiral v SNG Nova Gorica.

Zasedba

Režija
Vito Taufer
Avtor izvirnika
Carlo Goldoni
Avtor priredbe
Predrag Lucić
Prevajalci
Daniel Malalan, Petra B. Blašković, Patrizia Jurinčič Finžgar, Nataša Tič Ralijan
Avtorja songov
Predrag Lucić, Iztok Mlakar
Asistentka režiserja
Lektorice
Petra B. Blašković, Patrizia Jurinčič Finžgar, Nataša Tič Ralijan
Scenograf
Voranc Kumar
Kostumografinja
Barbara Stupica
Avtor glasbe
Damir Halilić Hal
Oblikovalec svetlobe
Jaka Varmuž
Oblikovalec maske
Matej Pajntar
Asistent režiserja (študijsko)
Asistentka kostumografinje
Ana Žerjal

Igralci

Tone
Gojmir Lešnjak - Gojc
Paškua
Marjuta Slamič
Lucijeta
Maša Grošelj, Patrizia Jurinčič Finžgar
Pepi
Serđo
Iztok Mlakar
Libera
Petra B. Blašković, Nataša Tič Ralijan
Urša
Patrizia Jurinčič Finžgar, Elena Brumini
Keka
Nika Ivančić
Šime
Luka Cimprič
Đovanin
Kristijan Guček
1. stražnik
Andrej Zalesjak
2. stražnik
Toto Coto
Kitarist
Damir Halilić Hal
Prenesi gledališki list predstave
Vijenac 06.07.2017
Andrija Tunjić

Kadar ustvarjalci vedo, kaj želijo, takrat se lahko izjemno dramsko delo prilagodi sodobni miselnosti in političnim okoliščinam, ne da bi pri tem izgubilo na svoji brezčasnosti. To je uspelo Predragu Luciću, prevajalcu besedila v hrvaško čakavščino, in slovenskemu režiserju Vitu Tauferju v njuni sodobni interpretaciji Primorskih zdrah /…/.

Od krstne uprizoritve na karnevalu v Benetkah davnega leta 1762 Primorske zdrahe niso izgubile svojega duha, zdi se, da je njihova vsebina danes še kako pomembna – najprej zaradi same zgodbe o siromašnih ribičih in njihovem življenju v majhnem mestu, nato zaradi nerešenega vprašanja morske meje med Slovenijo in Hrvaško, kar je v liku sodnega pomočnika na arbitražnem sodišču – »ki vzpostavlja red tako, da siromašnim organizira poroke in jim ponuja ugodne bančne kredite« – delno dramaturško vpisano v predstavo. To je prispevalo k vsebinsko politični aktualnosti in režiserko-igralski interpretaciji, izraženi v mešanici jezikov; istrskohrvaškega, primorskoslovenskega, slovenskega, italijanskega, nemškega in madžarskega.


kritikaz.com 03.07.2017
Olga Vujović

V tem mozaiku medčloveških odnosov je vsak od igralcev našel svoj prostor in svojih »pet minut«. No, nekateri so bolj opazni. Ljubljenec slovenskega občinstva Iztok Mlakar si je s svojim žlobudranjem (ki je tako dovršeno, da popolnoma razumete, o čem govori) takoj pridobil simpatije, saj gre za pravega veterana na polju komedije. Nekateri prizori so tako mojstrsko odigrani, da se občinstvo popolnoma vživi in sodeluje – ko je vstopil Đovanino (fantastični Guček) s sekiro in z ubijalskim pogledom, so se gledalci v prvih vrstah resnično zdrznili, saj njegov nevarni pogled ni bil namenjen njegovim soigralcem, temveč tudi občinstvu. /…/ Gre za dobro organizirano uprizoritev, v kateri režiser, tako se mi vsaj zdi, igralcem vendarle dopušča njihov lastni srčni utrip.


Primorske novice 24.06.2017
Andraž Gombač

Igralske kreacije so tudi najmočnejši del uprizoritve. Medtem ko pri ženskem delu zasedbe prednjači hrupna kolektivna igra, pri moškem izstopajo, posamezne, tudi mojstrsko izklesane vloge.


Primorski dnevnik 25.06.2017
Ivana Zajc

Igralci /…/ napolnijo oder z izvrstno kolektivno igro, ki je izjemno prepričljiva in zbuja salve smeha. Zelo so usklajeni, liki pa so brez izjeme odlično oblikovani. Posebej izstopa Kristijan Guček v vlogi Dovanina, ki izvrstno interpretira mladega, preprostega, grobega in na trenutke nerodnega ribiča, ki je plemenit zaradi svoje preproste ljubezni do ljubljene ženske, za katero bi ubijal. Guček svoj lik oblikuje z veliko pozornostjo do detajlov in brez vsakršnega pretiravanja, v njem se izostri frustracija zapostavljenih členov družbe in vsa lepota njihove neposredne narave.

/…/

Predstava Barufe uspešno predira četrto steno, oder je postavljen sredi gledalcev, ki so z liki soočeni neposredno in fizično. Scenografija Voranca Kumarja prostor po načelu »manj je več« odpira odrskemu vrvenju. Predstava zaposli več čutov gledalca (posebej tistega v prvi vrsti), nasmeje in gani. Tako udejanja Goldonijevo tradicijo in intenco: na oder prenesti neukrotljivo divjost življenja. Že dolgo nisem videla gledalcev, ki bi bili tako zatopljeni v dogajanje na odru, kot je bila sredina premierna publika. Je za to kriv morski zrak na Martinčevem trgu v Kopru, morda galebi, ki so včasih preleteli nebo, redke dežne kaplje ali vonj po ribah? Mislim, da bo predstava zaživela in se dotaknila ljudi tudi izven idealnega ambienta koprskega trga, v katerega je bila – žal v okviru Primorskega poletnega festivala samo enkrat – umeščena njena krstna uprizoritev. Dobrih komedij je namreč malo – ta je odlična.


Delo 04.10.2017
Matej Bogataj

Najbolj barufam izpostavljena publika dobi sardele in glaž vina, izbrani za polnost sreče tudi kreditno pogodbo. Vsi pa živahno komedijo z veliko tekanja, ki izzveni v tonih istrske multietničnosti in pomiritve.