(Totalno) katastrofalna večerja
Komedija| Premiera | 17. marec 2017 v Gledališču Koper |
|---|---|
| Trajanje | Predstava traja 2 uri in 10 minut in ima odmor. |
Ustvarjalci
Idilična hišica, ki je vikend na podeželju. Žena je odpotovala k svoji mami, mož je v krizi srednjih let – ljubica pa ima rojstni dan. Da bi ji pripravil čudovit večer, mož naroči hrano in pijačo (vključno s kuharico), za vsak primer, za izgovor, za alibi, če bi bilo ženi kaj sumljivo, povabi še svojega najboljšega, dolgoletnega prijatelja. Na domnevno moški vikend, zabavo.
Toda ta prijatelj je skrivni ljubimec njegove žene, ki se zdaj nepričakovano pojavi na vratih. Kuharica se pretvarja, da je model in model se mora pretvarjati, da je kuharica, v resnici pa ne razlikuje juhe od torte. Izmišljena nečakinja, mama, ki je nenadoma zbolela, in Casanova srednjih let, predvsem pa laž za lažjo … Kako se bo vse to izteklo? Bo na koncu vendarle zmagala prava ljubezen? Ima laž kratke noge?
(Totalno) katastrofalna večerja je predelava bulvarne komedije francoskega komediografa Marca Camolettija, ki jo na slovenskih odrih od leta 1993 dalje uprizarjamo pod naslovom Pridi gola na večerjo; avtor priredbe, avstrijski igralec in kabaretist perzijskih korenin Michael Niavarani, je besedilo, polno situacijske in besedne komike, priredil, osvežil in dramaturško izostril za uprizoritev v mestnem gledališču v avstrijskem Berndorfu; od tam pa je to krenilo na zmagoviti pohod po avstrijskih in nemških odrih.
Iz kritik
Strelčeva režija je gradila predvsem na naoljenem hitrem sosledju menjavajočih se razpoloženj in stanj, deloma situacijsko komiko je spela v situacijsko celoto, kjer fragmenti oblikujejo strnjeno telo. Igralcem je pustil veliko svobodo pri oblikovanju likov, tako da so se lahko razživeli. Mojca Partljič je bila zelo stvarna Jolanda, prej racionalno kot čustveno vpeta v sprenevedajoče se dogajanje; njenega soproga Dareta je Aleš Valič oblikoval zvijačno, kot človeka z mnogimi skritimi nameni, humorna naključja je skušal preusmeriti v lastno korist, a s tem je še bolj zapletal pripovedno nit, ki se je vila v zaporedju nadvse zabavnih in smešnih dejanj, katerih žrtev je bil konec koncev Jolandin in Daretov družinski prijatelj Robert Zajc – Igor Štamulak ga je igral naivno in sestavil v človeka, ki ni najbolj bistre glave, enkrat je ljubimec, drugič stric, tretjič nevemkaj, njegovi izgovori in opravičevanja so vedno na meji smešne resničnosti; kar precej ostra in nonšalantna je bila »kuharica« Suzi v kreaciji Vanje Korenč. Korenčeva je dajala svoji vlogi močne poudarke preprostosti in zdrave pameti, kot se pač uslužbenki tajske firme spodobi, medtem ko je bila Anja Drnovšek kot manekenka Suzana zadržana in še najmanj ujeta v to igro zmešnjav. Gorazd Žilavec je zaigral močno ljubosumnega mesarja Jurčka.
Komedija (Totalno) katastrofalna večerja ponuja torej veliko smeha in nič več. S svojimi sprostitvenimi ventili bo med gledalci najbrž doživela še veliko ugodnih sprejemov.
Komedijo, polno prešuštvovanja, laži in zamenjav identitet, je na koprski oder postavil režiser Samo M. Strelec ob asistenci Renate Vidič. Dramsko predlogo je posodobil z vnašanjem sodobne mobilne tehnologije v dogajanje, ponašil pa zlasti z vpeljavo regionalno raznolike narečne govorice: štajerske, ljubljanske in primorske.
/…/
Bulvarsko dokaj plitvo in karikirano komedijo, v kateri ne manjka niti klišejska torta, razmazana po obrazu, obogati zlasti scenografija (Samo M. Strelec, Milan Percan), ki jo režiser spretno izkoristi za jedek komentar, zlasti s presenetljivim zasukom v zaključnem nemem prizoru.
