Medeja

Evripidova Medeja v ospredje postavlja žensko, ki se ji po žilah pretaka božanska, človeška in čarovniška kri. Medeja je pri Evripidu vse do konca, ko z dedovim božanskim vozom kot deus ex machina odleti s prizorišča, predvsem človeško bitje. Ni žrtev božjih prerokb ali jeze bogov, je samo ženska, ki je iz popolnoma predane ljubezenske strasti zagrešila grozljive zločine, da bi ustoličila svojega junaka na prestolu in v zakonski postelji. Uporabila je čarovniške moči, da je Jazon njenemu očetu lahko ukradel zlato runo, umorila je lastnega brata, da je s svojim argonavtom pobegnila iz rodne dežele … Zaradi ljubezni je postala begunka, »plen, ukraden od barbarov« (kot pravi sama o sebi), izdajalka in zločinka. Ko pa je njen junak (po nekajletnem obdobju mirnega družinskega življenja) zavohal novi plen, princeso Kreuzo, hčerko korintskega kralja, je zapuščeni ženi vrgel v obraz: »Te grize, da hlepim po novi ženi, / ker tvoje postelje sem naveličan?« Toda če zavržena Medeja na začetku Evripidove drame še razmišlja o tem, da bi, tako kot druge junakinje, s samomorom ubežala ponižanju izdajstva, kmalu po izstopu iz zasebnih prostorov palače, ki jih mora simbolično prepustiti drugi ženski, skuje najbrutalnejši maščevalni načrt. Uničila bo vse možnosti za nadaljevanje Jazonovega rodu: zastrupila bo njegovo izbranko, čistokrvno Grkinjo, in umorila ljubljena sinova.

NAGRADI:
Medeja– grand prix za najboljšo uprizoritev na a 32. festivalu Gavellovi večeri, Zagreb, Hrvaška, 2017
Nataša Matjašec Rošker – nagrada za najboljšo žensko vlogo na 32. festivalu Gavellovi večeri, Zagreb, Hrvaška, 2017

Gostuje Drama SNG Maribor.