Režija: Matjaž Latin


Ste se morda kdaj vprašali, o čem razmišlja vaš pes? Ste morda kdaj svoje življenje primerjali s pasjim? Pasje življenje je prav tako bogato in ustvarjeno kot naše in psi prav tako razglabljajo o ljubezni, spolnosti, prijateljstvu, maščevanju in nasilju. Da je to res tako, dokazuje nabor monologov različnih psov, ki se ne razlikujejo le po pasmah, temveč tudi po značajskih potezah, statusu, samopodobi, lastnikih in še čem: rotvajler ima težave s sosedi, stari mešanec v pozni jeseni življenja odkriva ljubezen, od afganistanskega hrta se pričakuje preveč, policijski pes se spopada s kriminalom, kraški ovčar, ki se v glavnem ukvarja z živinorejo, pa bi rad obdržal svojo celotno čredo.

Raznolikost značajev pasjih likov nam pokaže, da so sposobni tehtnih razmislekov, popolne predanosti, velikih žrtev, globoke ljubezni, pa tudi napuha, plehkosti, prevzetnosti in neumnosti. Ko tako poslušamo njihove pripovedi, izpovedi in komentarje, se nam samo po sebi postavi vprašanje, kateri od vidikov te gledališke igre so po svojem bistvu res značilno pasji. Prej ko slej nas preplavi spoznanje, da je avtor (Pasji dnevnik je ena zgodnjih uspešnic sodobnega avstralskega dramatika Christopherja J. Johnsona, ki je v Avstraliji doživela premiero leta 2001) spretno uporabil živalski kontekst, da bi nam preprosto predstavil nas same oz. pred nas postavil ogledalo. Kar pa je pravzaprav ena ključnih nalog gledališča.

NAGRADA:

Cucki
Žlahtna komedija po izboru občinstva na 26. festivalu Dnevi komedije, Celje, 2017

Gostuje Mestno gledališče Ptuj.

Zasedba

Režija
Matjaž Latin
Prevajalec
Tomaž Onič
Igralci
Gojmir Lešnjak Gojc, Klemen Slakonja, Nenad Nešo Tokalić