Predstava za otroke
Režija: Ajda Valcl
Premiera: 1. oktobra 2016 v Gledališču Koper
Koprodukcija:   Gledališče Koper in SNG Nova Gorica
Krstna uprizoritev
Predstava traja 50 minut.

Živalske novice na oder postavljajo junake in zgodbe, ki jih je priljubljen sodoben otroški in mladinski pisatelj Primož Suhodolčan, med bralci znan predvsem po svojem razigranem humorju in akcijski komiki, ki jo uporablja za pripovedovanje svojih zgodb, ustvaril kot serijo kratkih pripovedi za najmlajše bralce.

V predstavi je uprizorjenih pet njegovih kratkih »akcijskih komedij«, in sicer: Dolgčas okužil muhe,Trave ni, krave znorele, Vojna za travo, Raca spet padla z neba in Lepo je biti papagaj. V vseh omenjenih epizodah kot glavni junak nastopa simpatičen, včasih neroden, a vseskozi originalen fant Primož, ki se z nenavadnimi živalskimi junaki vedno znova zapleta v napete, nepredvidljive in zabavne peripetije. Uprizoritev je polna situacijske komike in karikiranih karakterjev, ki poleg obilja zabave poskrbijo tudi za kako poučno poanto.

Priredbo je pripravila režiserka Ajda Valcl, ki je uspešno oblikovala že več predstav za otroke in mladino, nazadnje uprizoritev Emil in detektivi (Lutkovno gledališče Ljubljana), ki je bila v letu 2015 nagrajena kot najboljša na Pikinem festivalu v Velenju in festivalu Zlata paličica v Ljubljani.

Zasedba

Režija
Ajda Valcl
Avtorica dramatizacije
Ajda Valcl
Scenograf
Marco Juratovec
Kostumograf
Andrej Vrhovnik
Avtor glasbe
Mirko Vuksanović
Oblikovalec svetlobe
Alen Hrvatin

Igralci

Fant, Sodnik
Andrej Zalesjak
Muha 1, Ovca, Racak, Papagaj Pepi
Muha 2, Krava, Benjamin, Oče, Stric, Ravnatelj, Policaj
Mama, Sodni sluga, Teta, Učiteljica, Šofer, Novinarka
Medea Novak
Prenesi gledališki list predstave
Primorski dnevnik 04.10.2016
Marij Čuk

Uprizoritev je polna vrtoglavega ritma, za kar gre zasluga režiserki in avtorici dramatizacije Ajdi Valcl. Igro je vodila z velikim občutkom za prelivanje prizora v prizor, kot da bi šlo za povsem normalno sosledico dogajanja in ne za vsebinske mene. Zadevo je popoprala s številnimi gagi, ki so dvorano spravljali v spontan smeh in dobro razpoloženje. Temu so koristili še kostumi Andreja Vrhovnika, glasba Mirka Vuksanovića in zelo uporabna zložljiva scena Marca Juratovca. Zanimivo in primerno je bilo tudi to, da se režija ni spuščala v moraliziranje ali didaktično-pedagoški poduk, ki bi lahkotno in hvaležno literarno odrsko opno otežila.
Poseben užitek so bile igralske stvaritve, sad tenkočutnega in natančnega opazovanja živali in žuželk. Rok Matek in Igor Štamulak sta v nekaterih odtenkih dobesedno osupnila z igro, ki se je muhe na primer ne bi sramovale, ali pač, saj sta karikirala obnašanje in držo teh letečih nadlog s takim artizmom, da sta bila resnično muhi … Tudi v posnemanju ostalih živalskih protagonistov in protagonistk sta blestela, medtem ko je »deček« Andrej Zalesjak predstavljal vezno nit v stapljanju prizorov. Medea Novak je bila večinoma »človeški pol«, zdaj na primer ravnateljica, zdaj učiteljica ali šofer.
Mladinsko gledališče ali gledališče za otroke in mladino je zvrst, ki je ne gre podcenjevati. Ko se na odrske deske zlivata umetniško hotenje in ustvarjalno veselje, se izlušči rezultat, kakršen se je v Kopru. Rezultat pa je bil v tem, da smo gledali lepo in dobro predstavo.