Igralec je z elementarno močjo odigral junaka, ki bi mu lahko rekli človek – žival, ki brez skrupolov in človeške kulture zaznava okolico, v kateri so ženske samo objekt spolne sle, stvaritve duha nepotrebna šara in medsebojni odnosi rezultat moči.
Te lastnosti dosledno pripeljejo do tragičnega konca, ki se jih akter niti ne zave. Kljub temu pa v občinstvu ne vzbuja odpora, ampak ponudi spoznanje, da ima svet v množici različnih krink tudi tak obraz. Gre za izvrstno fresko obešenjaškega humorja, ob katerem se kislo nasmejemo in zgrozimo. (Utemeljitev nagrade)