Eva pred kratkimi šolskimi počitnicami nima le težav z geografijo in razumevanjem »endogenih in eksogenih sil, ki oblikujejo zemljino površje«, več težav ji povzroča vključevanje v šolsko skupnost in družbo pa tudi iskanje odgovorov na vprašanje, kaj lahko pričakuje od življenja. Na poti dozorevanja jo spremljata vedno zaposlena starša, ki neuspešno iščeta način, kako se znova zbližati s hčerko, sošolec Danijel, za katerega se izkaže, da mu je všeč isti fant kot Evi, in sošolka Larisa, ena tistih, ki prijateljstva izrabljajo za to, da drugega pahnejo še globlje v nesrečo.
Vsak od njih se s stiskami, strahovi, iskanjem identitete pa tudi občutki tesnobe in krivde spopada drugače; največkrat – tako kot Eva – z objavljanjem selfijev na družabnih omrežjih. Tu zbirajo všečke in »prijatelje« in se čustveno otopeli oklepajo telefonov, na katerih se njihova medsebojna komunikacija zoži na nekaj emodžijev in memov, mlade pa prikrajša še za zadnje drobce iskrene komunikacije. Toda tudi v tem bleščavem in zabavnem virtualnem svetu se Eva ne znajde najbolje. Tesnobnost jo vodi v poskuse samopoškodovanja. Po neuspehu pri geografiji in »obsodbi«, da je izdala skrbno načrtovani projekt, ki so ga njeni sošolci skrivaj pripravljali v času počitnic, pa se Eva zlomi in končno zazre sama vase. A vse le ni tako črno, kot se zdi na prvi pogled, saj ve, da »pod zemeljskim površjem zaradi premikov tekstonskih plošč lahko nastanejo tako veličastna gorovja kot tudi osamelci«.
Uprizoritev 1500 lajkov – namenili smo jo zaključnim razredom osnovnih šol – mlade najprej nagovarja s komiko, nato pa razpira vprašanja o današnjih mladostnikih in družbi, površinskosti, razdrobljeni pozornosti do sebe in drugih pa tudi o tem, zakaj v taki družbi bivamo in jo celo prostovoljno sooblikujemo.