Italijanska baročna slikarka Artemisia Gentileschi je bila v 17. stoletju znano ime na italijanskem kulturnem prizorišču in prva ženska, sprejeta na florentinsko Likovno akademijo. Toda za njenimi umetninami, na katerih je znala spremeniti »vsak motiv v dramsko dogajanje«, se skriva izkušnja spolnih zlorab, ki so svoj epilog dobile v odmevnem sodnem procesu, saj jo je komaj 18-letno zlorabljal očetov sodelavec in mentor, slikar Agostino Tassi.
Uprizoritev, ki jo tudi kot avtor dramskega besedila podpisuje tržaški režiser Lino Marrazzo, »obnavlja« zgodovinsko izpričano srečanje med Artemisio in njenim očetom Oraziom pet let po tem, ko se je Artemisia iz Rima preselila v Firence, in na katerem pridejo do izraza očetove manipulacije, oblastnost pa tudi šibkost pred odgovornostjo, s katero je za vedno zapečatil življenje slikarke in predvsem ženske.
Gostuje Slovensko stalno gledališče (IT)