Filmski daljnogled I

Malo dvorano gledališča Koper bo od februarja do maja enkrat mesečno, ob nedeljah, obiskal kino! Filmskovzgojni program Podmornica – Otok za mularijo bo v sodelovanju s Slovensko kinoteko predstavil program, ki bo najmlajše popeljal v zgodovino filma, ki predstavlja sidro sodobnosti, preplavljeni z nebrzdanimi gibljivimi podobami.

Zabrnel bo 35-milimetrski projektor in mladi gledalci bodo uzrli čarobne filmske klasike: prvo nedeljo (23. 2.) serijo risank o prijaznem krtku, njegovih živalskih prijateljih in o malem zvedavem čričku, ki z violino potuje po svetu, kjer sreča marsikoga in marsikaj; drugo nedeljo (15. 3.) klasike vzhodnoevropske animacije; tretjo (19. 4.) risanke o ljubeznivem medvedu Bojanu; zadnjo nedeljo pa boste z glasbeno spremljavo v živo odpotovali k samim začetkom filma.

23. februar 2020

Krtek in zelena zvezda (Krtek a zelená hvězda), 1969, 7’45”
Krtek in vžigalice (Krtek a zápalky), 1974, 5’54”
Krtek in glasba (Krtek a muzika), 1974, 5’44’
Čriček in parni stroj (Cvrček a stroj), 1978, 5’11”
Čriček in kontrabas (Cvrček a basa), 1979, 5’21”
Čriček in violina (Cvrček a housličky), 1979, 5’09”
Zdeněk Miler, Češkoslovaška, 35mm, barvni/čb, bd

Zdeněk Miler, avtor priljubljenih čeških risank, se je rodil v Kladnem na Češkoslovaškem in se že kot otrok navduševal nad risanjem. Ustvaril je okoli sedemdeset kratkih risanih filmov, med katerimi je svetovno priznanje dosegel z risankami o krtku. Prvo epizodo, Kako je Krtek dobil hlače, je Miler naredil leta 1957 in v dolgih letih ustvarjanja otroke razveselil z okoli petdesetimi risanimi filmi o krtku, ki so jih prikazali v več kakor osemdestih državah sveta. Risanke prikazujejo miroljubnega krtka z veliki očmi in njegove živalske prijatelje, ki so prepoznavni tudi po tem, da ne govorijo. Mali zvedavi čriček pa s svojo violino potuje po svetu, kjer sreča marsikoga in marsikaj. Ježu pomaga, da popravi svoj hrupni in puhajoči parni stroj. V kleti najde kontrabas, ki mu povzroči nemalo težav: najprej v njem izgubi violino, nato se v njem izgubi še sam.

15. marec 2020
Klasike vzhodnoevropske animacije iz arhiva Slovenske kinoteke

Pipa
Leopold Fabiani, Jugoslavija, 1984, 35mm, 7′
Fanfaron, mali klovn (Fanfarón, malý klaun)
Břetislav Pojar, Češkoslovaška, 1968, 35mm, 9′
Stražarjeve sanje (Strážca sen)
Ivan Popovič, Češkoslovaška, 1979, 35mm, 8′
Nevidna kapa (Czapka niewidka)
Piotr Paweł Lutczyn, Poljska, 1966, 35mm, 10′

Animirani filmi za otroke iz Jugoslavije, Češkoslovaške in Poljske bodo najmlajše kinotečne gledalce v spremstvu staršev in prijateljev popeljali v čas, ko sta bili v risankah izvirna likovna zasnova in z glasbo povezana dramaturgija pomembnejši od hitre montaže in nasilnih zgodb.

19. april 2020
Medved Bojan – program risank

Branko Ranitović, Slovenija (Jugoslavija), 1978 – 1985 – 1988, 35mm, 1.37, barvni, 57′
Program risanih animiranih filmov o ljubeznivem medvedu Bojanu, ki z barvami in čopičem poživlja, ureja in preureja svet okoli sebe.
Bojan: Čebele, Bojan: Jabolka, Medved Bojan: Mavrica, Medved Bojan – Fotograf, Medved Bojan: Telovadec, Medved Bojan: V cirkusu, Medved Bojan: Mornar, Medved Bojan: Šofer, Medved Bojan: Televizija

Maj 2020

Spoznajmo začetke filma
Kokoš z zlatimi jajci (La poule aux oeufs d’or)
Gaston Velle, Francija, 1905, 35mm, 1.33, ročno pobarvan, 13′, nemi, svp

Srednji vek, sejem v majhnem mestu. Na mestnem trgu se tare radovednežev, trgovcev, kupcev in vojakov. Med množico opazimo dva pustolovca, glavna junaka filma. Po basni Jeana de la Fontaina posneta čarovnija se lahko začne.

Potovanje na Luno (Le voyage dans la lune)
Georges Méliès, Francija, 1902, 35mm, 1.33, ročno pobarvan, 14′

Leta 1888 je Robert-Houdin zaključil s svojim iluzionistično-magičnim gledališčem in se odločil, da bo vse rekvizite dal na dražbo. Tam se je znašel tudi mladi Georges Méliès in s prihranki kupil celotno infrastrukturo. Obseden s čaranjem in načrti je mladi mož na majhnem odru ustvaril velike trike, prizore, ki povezujejo pravljičnost, fantastičnost, iluzije in burke. V zgodnjih Mélièsovih filmih se pojavljajo stroji, naprave in dekoracije, ki jih je sam ustvaril in poslikal. Od leta 1896 avtor svoje “gibljive slike” projicira s kinetografom. Med leti 1896 in 1913 je v atelje prirejeni stekleni lopi za svoje filmsko podjetje Star Film Méliès posnel več kot petsto filmov. Mélièsov filmski svet določa samosvoja estetika in izbor tem, zlasti pa tehnika, temelječa na triku, ki ga je zares mojstrsko uporabljal. Poleg trika zamenjave z ustavitvijo teka kamere Méliès uporablja preliv, postopek, znan iz fotografij duhov. Ob specifično filmskih trikih pa je Méliès še vedno uporabljal tudi trike iz repertoarja gledališča: pogrezna vrata, lutke, pirotehnika, pretirani dekor, žice, vitli in tiri. Leta 1902 je Méliès, z vsemi do tedaj pridobljenimi izkušnjami, ustvaril prvi znanstvenofantastični film Potovanje na Luno.

Organizator: Kino otok v sodelovanju s Slovensko kinoteko