Skupina najstnikov nadleguje drugo, junak Gašper, ki to pove staršem, pri njih ne naleti na posluh – mislijo, da morajo to urediti mladostniki sami. Tudi v šoli verjamejo nasilniku, ne Gašperju, zaradi česar ta vzame pravico v svoje roke in nasilnika pretepe v Batmanovi obleki. Na koncu je kaznovan on, in ne tisti, ki so vse skupaj sprožili.
Nasilje med mladostniki danes ni osamljen pojav, nasprotno, z njim se srečujejo tako rekoč v vseh vzgojno-izobraževalnih ustanovah, kjer ugotavljajo, da dobiva vedno nove oblike in razsežnosti. Nasilje med otroki izhaja iz nasilnih vedenjskih vzorcev odraslih, ki jih mladi prevzemajo, ko pa se pojavi, se v konflikt prej ali slej vključijo tudi odrasli in od njih je odvisno, ali se bo nasilnost razvila ali umirila.
Jaz, Batman je igra za vse otroke in za vse odrasle, ki imajo opravka z otroki. To bo predvsem igra, ki ni daleč od resničnosti, samo da je resničnost v resnici še bolj kruta in še bolj neizprosna. Humorno bo spregovorila o problemu, s katerim se srečujejo tako rekoč vsi starši. Gre za brezumno nasilje med najstniškimi vrstniki. Besedilo pa opozarja tudi na nemoč celotnega družbenega sistema, ki v nori dirki za uspehom in denarjem ne vidi več svojih najdražjih, svojih odraščajočih potomcev in njihovih težav – ki jih otroci kljub tehnološkemu napredku in precejšnjemu blagostanju ne znajo reševati sami.