Izhodišče uprizoritve je razprava dr. Janeza Vrečka o Kosovelu in vplivih na njegovo poezijo, namen obeh avtorjev, tekstopisca in režiserja, pa prevrednotenje in preinterpretacija izbranih poglavij iz Kosovelovega življenja. Uprizoritev se opira še na Kosovelove dnevniške zapise, pisma zaročenki, sploh vsakršno korespondenco in pričevanja; iz njih ustvarja lepljenko, ki jo preplete z inscenacijo konsov in projekcijami poznane grafične podobe iz Integralov. Kritik Matej Bogataj je o uprizoritvi s kompleksno ter do konca izčiščeno scenografijo in asketsko kostumografijo zapisal, da gre za »didaktično, zmanjšano dramatično, vizualno fascinantno in natančno izvedeno predstavo«.
Anton Podbevšek Teater in Studia humanitatis; v sodelovanju s Cankarjevim domom Ljubljana