Krčmarica Mirandolina

Komedija Carla Goldonija govori o krčmarici Mirandolini in o treh gostih, ki ji vsak po svoje dvorijo: prvi je premožni grof in skopuh, drugi je obubožani markiz, tretji pa hladni in zadržani vitez, ki se ponaša s tem, da je sovražnik žensk in da se ga ženske manipulacije ne dotaknejo. Za Mirandolino postane zanikanje njegovih prepričanj izziv, zaradi žalitev na račun žensk se mu sklene maščevati …

Italijanski komediograf Goldoni (1707–1792) je ustvarjal v živahnem času. Sam je zapisal, da bi lahko njegovo življenje dalo snov za »majhno, zanimivo, poučno, smešno, včasih tudi nenavadno, pretirano, zanimivo komedijo«. Kot dober opazovalec je iz vsakdanjega pestrega življenja Benetk črpal zgodbe za svoje številne mojstrovine. Izognil pa se ni niti ljudem, ki jih je s pridom spreminjal v gledališke osebe. Tudi zato so njegove komedije in komični liki še vedno polnokrvni in vselej aktualni.

Krčmarica Mirandolina je v zgodovini italijanskega gledališča in v opusu Carla Goldonija osrednjega pomena kot odraz prehodne faze. Emancipacija ženske je v tem primeru zrcalo vzpona novega vodilnega družbenega sloja, ki pridobiva oblast s trgovino in s trdim delom, za razliko od plemičev, kot sta Grof in Markiz, ki sta vsak na svoj način dekadenčni znamenji preteklega časa. Drugi prehod pa je v slogu in v pripovedi, saj se izumetničeni svet mask dokončno prelevi v »gledališče sveta«, v realne osebe in situacije: na eni strani ekscentrični igralki Dejanira in Hortenzija, na drugi stvarna Mirandolina in njen izvoljenec, služabnik Fabrizio, oba z nogami na trdnih tleh.

Režiserka Katja Pegan se s krčmarico Mirandolino srečuje tretjič; prvič se je z njo srečala na pripravah za sprejeme izpite za študij režije, z velikim uspehom pa smo jo v njeni režiji uprizorili v Gledališču Koper v sezoni 2002/2003.

Gostuje Slovensko stalno gledališče, Trst.