Premiera: 24. junija 2021 v Amfiteatru Avditorija Portorož - Portorose v okviru 28. Primorskega poletnega festivala
Koprodukcija: Gledališče Koper in Avditorij Portorož - Portorose
Predstava traja 50 minut in nima odmora.

Prešernovo pesnitev Krst pri Savici zaradi vpliva, ki ga je imel pesnik na slovensko pesništvo in književnost, danes razumemo kot slovenski nacionalni ep, pa tudi kot prelomnico v slovenski književnosti. Prav zaradi teh dveh razlogov pesnitev ostaja predmet številnih interpretacij in različnih pogledov v znanosti ter umetnosti. Motivi iz pesnitve se pojavljajo malodane v vseh umetniških smereh, v polju književnosti tako v liriki kot v prozi in dramatiki; pri slednji bodisi kot predloga za uprizoritev bodisi izhodišče za novo dramsko delo in njegovo odrsko realizacijo. Umetniško delo kot navdih za novo umetnino.

Prešernovo pesnitev sestavljajo trije deli: sonet, posvečen Matiju Čopu, Uvod in Krst. Četudi je priredba besedila za uprizoritev Gledališča Koper iz treh (oziroma štirih) delov, se ti ne prekrivajo s Prešernovimi; priredba od izvirnika namreč ohranja le tisto, kar je za uprizoritev nujno, s tem pa se osredinja predvsem na usodo Črtomirja in Bogomile ter njune nemogoče ljubezni. Pri tem se izrisuje širša slika o usodi slovenskega naroda oziroma naših prednikov, ki so se v 9. stoletju soočali s pokristjanjevanjem, čemur so sledili trije upori proti temu pojavu, ki so vodili v poraz poganov. Krst pri Savici je postavljen v čas tretjega upora in čas, ko se Črtomir kot edini preživeli vrne domov. Predstava se začne z videom, ki zajema Uvod pesnitve (torej tretji upor) in je sestavljen iz plesnega dela ter interpretacije Prešernove pesnitve. Po Uvodu se dogajanje nadaljuje na odru, na katerem v spremstvu plesalcev, glasbenikov in igralcev vidimo Črtomirja in Bogomilo od trenutka, ko se spoznata, do dne, ko se Črtomir vrne iz boja in spozna, da njuno ponovno združenje ni mogoče.

 

Uvod h Krstu pri Savici
Video

Avtorji: Katja Pegan, Dean Grgurica, Miha Krušič
Snemalci: Dean Grgurica, Aljaž Uršej, Miha Krušič
Montažer: Dean Grgurica
Mojster zvoka: Martin Belac
Glasba: Envato Elements
Koreograf: Miha Krušič
Kostumograf: Andrej Vrhovnik
Oblikovalka maske: Sara Longar
Oblikovalec svetlobe: Izidor Čok
Lučni tehnik: Vid Prinčič
Rekviziter: Vasja Bradač

Pesem interpretirajo:
Rok Matek
Aleš Valič
Blaž Popovski
Mojca Partljič

Igralci:
Črtomir: Mak Tepšič (študent AGRFT)
Valjhun: Miha Krušič
Vojaki: Jan Marolt, Aljoša Möderndorfer, Matej Bedič, Miha Furlan,
Aleš Ivanuša, Siniša Bukinac, Jurij Batagelj, Tadej Opešnik,
Martin Sorgo, Kristjan Terseglav

Za pomoč pri realizaciji projekta se zahvaljujemo Radiu Koper.

Ustvarjalci

Avtorica koncepta in režiserka
Katja Pegan
Lektor
Aleš Valič
Avtor glasbe
Patrik Greblo
Koreograf
Miha Krušič
Kostumograf
Andrej Vrhovnik
Scenograf
Milan Percan
Oblikovalec svetlobe
Jaka Varmuž
Dramaturška sodelavka
Helena Šukljan (študentka AGRFT)
Asistent režiserja
Ivan Loboda

Igralci

Črtomir
Mak Tepšič (študent AGRFT)
Bogomila
Anja Drnovšek / Lea Cok
Staroslav, Ribič, Duhovnik
Aleš Valič
Ženska
Mojca Partljič
Matija Čop
Rok Matek
* *
* *
Plesalca
Siniša Bukinac (Črtomir), Dana Petretič (Bogomila)
Plesalci
Noemi Bak, Martina Sokolič, Laura Kopjar, Lara Kopjar, Julija Pegan, Gaia Chiara Zancola, Karla Zancola, Julia Špacapan, Valentina Cibic, Ula Bizjak, Zala Zorko, Živa Zorko, Vita Riccobon, Taja Strgar, Isebel Žbona, Vivjana, Rupena, Luna Dobravc, Miha Furlan, Kristjan Terglav, Matej Bedič, Tadej Oprešnik
* * *
* * *
Prenesi gledališki list predstave
Primorske novice, 26.06.2021
Andraž Gombač
Velike umetnine nas rade begajo, za svoje sprotne potrebe jih izkoriščajo na tem in tistem bregu, a vztrajno begajo iz tesnih okvirjev, odpirajo nova in nova vprašanja, tudi Krst pri Savici, ki so mu v četrtek posvetili znanstveni simpozij Univerze na Primorskem.
Zvečer nas je pesnitev v režiji Katje Pegan udarila kot bombastičen spektakel v hollywoodskem slogu. Uvodni filmček je že takoj vzpostavil distanco in opozoril, da imamo pred sabo samo eno od možnih interpretacij: igralci Rok Matek, Aleš Valič, Blaž Popovski in Mojca Partljič v studiu koprskega radia berejo Uvod h Krstu. Dramatično pripoved o maloštevilnem, a junaškem slovenskem poganskem tropu, ki s Črtomirjem na čelu bije boj brez upa zmage zoper premočno krščansko vojsko, spremljajo vratolomni akcijski prizori; na odru koprskega gledališča so jih posneli Dean Grgurica, Aljaž Uršej in Miha Krušič, slednji tudi koreograf pri predstavi in zaseden še v vlogi koroškega vojvode Valjhuna.
Črtomirju, ki na oder prikoraka v Krstu in se sooča z vse več dvomi, je stas in glas posodil mladi Mak Tepšić, njegovo ljubo Bogomilo igra Anja Drnovšek, duhovnika Aleš Valič, žensko Mojca Partljič, pesnikovega prijatelja Matijo Čopa pa kot komentatorja dogajanja in nekakšnega odrskega maga Rok Matek. Kolektivne prizore soustvarjajo tudi otroci, medtem ko sta Črtomir in Bogomila podvojena v plesnem paru (Siniša Bukinac in Dana Petretič).
Razgibano – še preveč obloženo – odrsko dogajanje je oblikovala dolga vrsta sodelujočih, Patrik Greblo pa opremil z glasbo, ki sega od tihe, tudi zlovešče, do razigrane, vznesene, sentimentalne … Slišati je še šepet odmevov, ob vprašanju Črtomirju, ali ne sliši, “kak glasnó trobenta poje”, pa zadoni kar cela godba – Pihalni orkester Piran vstopi s koračnico Zlatorog in odkoraka med Oj, Triglav, moj dom.
Valič je kot lektor Prešernov jezik popreprostil in posodobil, z dramaturško pomočjo Helene Šukljan pa so prikrojili nekaj ključnih prizorov, poudarili Bogomilin prostovoljni prestop v krščanstvo in Črtomirjevo vztrajno uporništvo: “Moj edini up je beg, moj dom gozd!” divje odmeva. A konča se enako: na svetu se ne vidita več, Črtomir le postane mašnik v Ogleju. Predstavo sklene druga kvartina soneta, posvečenega Čopu, stihi o upu sreče onstran groba.