Lep dan za umret

Drama Lep dan za umret vstaja iz specifičnega duha osemdesetih let. V njej se soočita dve osebi – mama in hči. Prva še vedno živi kot v uporniških najstniških letih, celo razmišlja povsem enako kot takrat. Zanjo se je čas ustavil pred natanko petindvajsetimi leti. Še zmeraj je »upornica brez razloga«, nekdo, ki se upira zaradi upora samega, iz gole želje in potrebe po kljubovanju, biti proti, in še danes ni zmožna reflektirati te svoje izrazito naivne drže. Hči, odrasla v reji, je na videz mamino nasprotje: dekle našega časa, dolgočasna, brezbarvna oseba, polna predsodkov, očitkov in nekam konformističnega duha. Pa vendar se polagoma izkaže, da ni vse tako, kot je sprva videti …
Odnos med materjo in hčerjo je bil na odru, v knjigah in na filmu že tolikokrat »obdelan«, da se je zdelo, kot da izvirne zgodbe ne moremo pričakovati. Avtor in režiser drame Lep dan za umret, Vinko Möderndorfer, je dokazal nasprotno; ženski, ujeti v travmatičen, sovražen in krčevit odnos, prek burnega razčiščevanja osebne in družinske preteklosti najdeta možnost sožitja v pričakovanju novega bitja, ki ju bo (morda) na novo povezalo. Trk dveh predstavnic različnih generacij, dveh vrednostnih sistemov je v krstni izvedbi te spretno izpisane konverzacijske drame vseskozi intenziven in v veliki meri sloni na igralski briljanci Vesne Jevnikar in Vesne Pernarčič Žunić.

Besedilo Lep dan za umret je bilo leta 2007 nominirano za Grumovo nagrado, njegova uprizoritev v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj pa je na 40. Tednu slovenske drame prejela Šeligovo nagrada za najboljšo festivalsko predstavo.