Neskončni šteti dnevi

Skubičev dramski prvenec Neskončni šteti dnevi je angažirana drama. Z zgodbami na robu živečih posameznikov razkriva odtujenost in frustracije, ki jih pogojuje neoliberalno kapitalistična družba. Problemi protagonistov ostajajo nevidni. Preveč so resnični, da bi postali del zaigranega malomeščanskega glamurja medijske stvarnosti. Edina njihova socialna mreža je značilni kafič oziroma konfekcijski »pajzl« v sklopu enega od hipermarketov našega glavnega mesta, kjer se tudi zgodi upor. Matjaž, dolgotrajno brezposelni nekdanji delavec iz tekstilne tovarne v Baški grapi, se odloči stopiti iz anonimnosti in skuša z miniranjem lokala, kalašnikovko in mučno demonstracijo nasilja nad ugrabljenimi nedolžnimi talci ter ob podpori senzacionalistične zasebne kabelske Face TV »prebuditi« javnost ter jo spodbuditi k »širši družbeni akciji« proti neizmerno pohlepnim in nenasitnim potranzicijskim privatizatorjem. Talci revolucije z roba postanejo redni gostje lokala, toda na Matjažev »teroristični spektakel«, v katerega kot žrtev vključi tudi svojo punco Nežo, malce preprosto in neuko natakarico, objekt poželenja vseh moških obiskovalcev bifeja, ni nikakršnega družbenega odziva; ne odzovejo se potrošniki, ne televizijsko občinstvo, ne organi oblasti.

Neskončni šteti dnevi so kruto opozorilo na socialne krivice sodobnega sveta, na otopelost sodobnega človeka za nesrečo drugega, hkrati pa z uprizoritvijo medijsko podprtega upora razgalijo njegovo lakoto po »dogodku«, po krvi. Gre za srhljiv, vendar resničen portret sodobne družbe, v kateri sodobni »marginalec« postaja zaščitni znak sveta izpraznjenih vrednot, ki jih, če jih, urejajo samo še nenapisani in nepredvidljivi zakoni nasilja. Z občutkom za komično avtor sooča intimni svet posameznikov s širšim družbenim okvirom in kritičnim pogledom na aktualne teme (tudi) slovenske stvarnosti, kot so problematika brezposelnosti, potrošništvo, tranzicijske spremembe, družbeni stereotipi, senzacionalizem medijev in ignoranca …

Dramsko besedilo Neskončni šteti dnevi (2006) je nadaljevanje avtorjevega opusa v smislu junakov in jezika, pomeni pa prelom s formo, saj gre za njegovo prvo dramo. Zgodnja različica drame je bila objavljena v reviji Sodobnost leta 2006.