Pepelka in jaz

Preljubi mladi nadebudni rod,
ljubezen vedno najde pot,
ne zlobnim princem in denarju,
srce zaupa raje naj mornarju,
ki barko vodi med oseko, plimo,
kljubuje vetru in premaga zimo
in ve, da v dvoje še se da živeti
če ne pustiš si srčne vere vzeti.

Prepesnitev klasične pravljice o Pepelki, princu, vili in dveh zlobnih sestrah, kakršno uprizarjamo v Gledališču Koper, je rezultat raziskav in improvizacij v gledališki šoli, na otroških delavnicah in v nizu otroških predstav Skok v pravljico, kjer se otroci skupaj z mentorji ukvarjajo s pravljicami, njihovo postavitvijo na oder, povezavo s sedanjostjo ter njihovim prenosom v naš čas in prostor. Ena od obravnavanih pravljic na delavnicah je bila tudi Pepelka, ki je mlade gledališčnike tako prevzela, da so jo predelali po lastnih željah in duhovitih domislicah. Po njih je Katja Pegan nato zgodbo o Pepelki napisala na novo; tokrat v verzificirani obliki in jo – v želji po približevanju današnjemu dojemanju sveta in družbe –priredila tako, da se v njej lahko prepoznamo prav vsi, ob tem pa se iskrivemu in duhovitemu besedilu od srca nasmejimo.
Predstava ne velikih, a prešernih rim, z veliko plesa, glasbe in pisanimi kostumi je namenjena otrokom prve triade osnovnih šol, pa tudi njihovim staršem, ki bodo spoznali, da to pravljico naslednjič otrokom lahko povedo tudi nekoliko drugače.