Premiera: v italijanskem jeziku 18. marca 2023 v mali dvorani Gledališča Koper, v slovenskem jeziku 7. oktobra v veliki dvorani
Predstava traja 30 minut in nima odmora.

Peter in volk je glasbena pravljica za pripovedovalca in simfonični orkester, ki jo je ruski skladatelj Sergej S. Prokofjev napisal leta 1936. Zgodbo o dečku Petru, ki z dedkom živi ob travniku in prijateljuje z domačimi in gozdnimi živalmi, o velikanskem sivem volku, ki nenadoma skoči iz gozda na plano in požre dedkovo račko, ter ptički, ki Petru pomaga z ukano ujeti volka, da ga ta lahko preda lovcem, razlaga in pojasnjuje pripovedovalec, dogajanje in like iz njegove pripovedi pa v izvirniku ponazarjajo, ilustrirajo in karakterizirajo različna glasbila.

Naša glasbena pravljica ostaja zvesta izvirniku, le da v svoji orkestraciji ni tako bogata, saj je simfonični orkester zamenjal jazzovski trio. Od izvirnika pa se naša izvedba razlikuje ne samo v zasedbi (klavir, kontrabas, bobni), ampak tudi v različnih glasbenih slogih, ki predstavljajo posamezni lik iz pravljice. Ohranili smo Prokofjeve melodije in harmonije in jim “podtaknili” drugačno ritmično podlago. Gledalci tako mačka ali Petra ne boste prepoznali po klarinetu ali godalih, ampak po swingu ali sambi. Kot se za standardno jazz trio zasedbo spodobi, pa je v predstavi prostor tudi za improvizacijo.

Predstava je v slovenskem ali italijanskem jeziku.

Ustvarjalci

Libretist
Sergej Sergejevič Prokofjev
Avtor glasbene priredbe in vodja tria
Anže Vrabec
Prevajalec v slovenščino
Mile Klopčič
Prevajalka v italijanščino
Vivian Lamarque
Režiser in scenograf
Kostumograf
Andrej Vrhovnik
Oblikovalca svetlobe
Jaka Ivanc, Amar Ferizović
***
Igralec
Francesco Borchi
Inštrumentalni trio
Anže Vrabec (klavir), Jan Gregorka (kontrabas), Matjaž Skaza (bobni)
www.sigledal.org, 13.10.2023
Ana Obreza

Pričujoči koprski Peter in volk v režiji Jake Ivanca težišče pravljice pomika z glasbene proti njeni uprizoritveni strani – kljub temu pa pripoved ostaja polnokrvno glasbena.
Namesto orkestra oder skupaj s pripovedovalcem zasede zgolj trojica glasbenikov – Anže Vrabec na klavirju, Jan Gregorka na kontrabasu in Matjaž Skaza na bobnih – ki posamične karakterje pripovedi ponazarja s poudarjeno ritmičnimi aranžmaji glasbenih motivov. Avtor glasbene priredbe Anže Vrabec je za zaznamovanje likov domiselno uporabil različne (plesne) ritme, ki dobro zajemajo njihove posebnosti: Petra zaslišimo kot sambo, ptička v jazzovskem spreletavanju, račka se ziblje v valčku, mačka se plazi swingasto, dedek nastopa s koraki tanga, volk pa je nabit z močjo hiphopa.
Vse to v prvem delu predstave tudi pojasni Francesco Borchi ob sproti odigranih glasbenih odlomkih. Igralec se spočetka uvede kot prijateljsko-pedagoška figura, naprej predstavi glasbenike in sebe ter nato nadaljuje z razlago ob jasnih glasbenih ponazoritvah, ki občinstvo pripravlja na skorajšnje poslušanje glasbene pravljice. Njegov nastop je sproščen in humoren, otroke pa vabi tudi v dialog in sodelovanje […].
V drugem delu se pred občinstvom odvije glasbena pravljica. Pripoved in glasba si tekoče vtirata dopolnjujoči vzporedni strugi. Šibka točka Francesca Borchija je govor, ki bi bil potreben lekture, sicer pa se igralec v vlogi pripovedovalca dobro znajde. […] Slišane karakterje elegantno ležerno nadgrajuje s poplesujočim gibanjem in z rabo malih rekvizitov. Ptičji kljun, račkine plavuti, mačja ušesa, dedova brada in volkov rep so nedvoumne upodobitve karakterjev, ki, reducirani na atribute, ustrezajo stilizirani scenografiji. […]
Igralec z razgibanim pripovedovanjem ustvarja glavo in rep predstave, krila pa ji nedvomno daje izvrstno izvedena živa godba dobro znanih melodij z na novo razgibanimi ritmičnimi podlagami. Ob robu predstave pa ostaja tudi vtis veselja ob nastopu štirih svečano opravljenih odraslih moških, na videz skoraj nedostopno tehtnih in resnih – ki pa z radoživo igrivostjo dajejo najboljše od sebe za najmlajše ter jim kažejo pot veselja glasbene in gledališke umetnosti.