Zagotovo ga ni junaka, ki ne pozna pravljice o deklici, imenovani Rdeča kapica, in požrešnem volku! Le malo kdo pa ve, da pravljica izvira iz 15. stoletja in da je danes znanih kar 35 različic. Konec 17. stoletja jo je po ustnem izročilu zapisal Charles Perrault. Končno obliko pa je dobila na začetku 19. stoletja, ko sta jo zapisala, priredila okusu tedanje dobe ter objavila v knjigi Hišne in otroške zgodbe (1815) nemška jezikoslovca in pravljičarja, brata Jacob in Wilhelm Grimm.
Pravljica o deklici z rdečo kapico, ki se skozi temen gozd odpravi k bolni babici, na poti pa sreča strašnega, a priliznjenega volka, ob glasbi skladatelja Mirka Vuksanovića in v intrepretaciji koreografa Siniše Bukinca dobi prijaznejšo, celo komično podobo. Volk, ki po bližnjici prehiti Rdečo kapico, sicer požre babico, a prizanese Rdeči kapici. Prizanešeno pa je tudi volku, saj mu lovec trebuha ne napolni s kamenjem, zaradi česar volk svoje bridke smrti ne dočaka na dnu vodnjaka, temveč omotičen zaradi babičinih pesti odtava še globlje v gozd, od koder se nikoli več ne vrne.