Premiera: 14. aprila 2023 v Gledališču Koper.

Sanja Valentin, gospodinja srednjih let, si od življenja ne obeta več veliko. Za družino in čustveno oddaljenega moža je le še kos pohištva, po potrebi tudi čistilka in kuharica, ki se ob večerih, ko za moža pripravlja pečen krompirček z jajcem na oko, pogovarja s kuhinjsko steno. V tistih trenutkih se sprašuje, kaj se je zgodilo z njeno mladostjo, kje je »zavozila«, zakaj ni več tako nasmejana in vedra, kot je bila nekoč, počuti se ujeto in nesposobno kar koli spremeniti na bolje. Ko njena najboljša prijateljica proda stanovanje in tudi Sanji plača izlet v Grčijo, Sanja prepusti kuhanje večerje možu, pripravi kovček in na kuhinsjki mizi pusti sporočilo: »Odšla sem v Grčijo, vrnem se čez štirinajst dni« ter se odpravi soncu naproti. V Grčiji z le malo truda znova odkrije vse, kar je pogrešala doma, zato se odloči, da se domov več ne vrne. V hotelu, kjer biva, zaprosi za službo, pripravljena je zaživeti novo življenje, v katerem bo lahko ostala zvesta sama sebi.

Monokomedija priznanega britanskega dramatika, pisca glasbenih besedil in skladatelja Willyja Russella (1946), v kateri prisluhnemo 42-letni Shirley pred in po »preobrazbi«, je svojo zmagovito pot po evropskih odrih začela leta 1986 s krstno uprizoritvijo v liverpoolskem gledališču Everyman Theatre. Dve leti pozneje je osvojila londonski West End in prejela nagrado Laurencea Oliviera za najboljšo novo komedijo, leta 1989 pa je dočakala najprej broadwaysko in nato še fimsko premiero po avtorjevem scenariju. Četrta uprizoritev komedije na slovenskih odrih (v naslovni vlogi so do danes nastopile Alenka Tetičkovič, Zvezdana Mlakar in Polona Vetrih) nastaja po novem prevodu Tine Mahkota, režiserka Katja Pegan pa bo komedijo, v kateri bo v naslovni vlogi nastopila Anja Drnovšek, nadgradila z glasbo, plesom in večno zelenimi popevkami Marjane Deržaj.

Ustvarjalci

Prevajalka
Tina Mahkota
Avtorica priredbe in režiserka
Scenograf
Kostumograf
Andrej Vrhovnik
Avtor glasbene priredbe
Patrik Greblo
Koreograf
Miha Krušič
Lektor
Martin Vrtačnik
Oblikovalec svetlobe
Jaka Varmuž
Dramaturški sodelavec
Matjaž Briški

Igralci

Sanja Valentin
Costas
* * *
Stena in Skala (pianist)
Robert Vatovec
Plesalci
Angelo Menolascina, Dana Petretič, Eva Tancer, Siniša Bukinac
in
Ženska vokalna skupina Deve OŠ Koper, KUD Vrtiljak
Prenesi gledališki list predstave
Primorski dnevnik, 20.04.2023
Marij Čuk

Uprizoritev je polna nostalgičnega patosa, ki ga poudarjajo popevke Marjane Deržaj, melanholična, celo romantična, a izjemno tekoča s številnimi režijskimi rešitvami, ki monološko strukturo dinamizirajo z barvitostjo in plesnimi vložki (koreograf Miha Krušič), oziroma z doprinosom še dveh vlog, eksplozivne Lili (Mojca Partljič) ter zvitega osvajalca ženskih src in teles Kostasa (Mak Tepšić).

[…]

V vsem sijaju je zablestela Anja Drnovšek v naslovni vlogi Sanje Valentin. Drnovšek z zahtevnimi monološkimi tiradami preigrava ponotranjene podobe, deziluzijo, hrepenenje, resignacijo, novo življenje z enkratnim občutkom za mero, brez kričavih izpadov ali jokavih padcev, kot da bi šlo za pravo življenje zrele osamljene ženske in ne njeno odrsko inačico, taka refleksija pa je med temelji gledališča. Igralkino preigravanje Sanje Valentin je pregneteno tudi z melaholičnim humorjem, plesnim letenjem in izjemnimi vokalnimi performansi v interpretaciji znanih in manj znanih melodij iz osemdesetih let prejšnjega stoletja.

V podtonih je igra Anje Drnovšek kot tudi režijske zamisli Katje Pegan o iskanju solidarnosti in tovarištva, kar se je v sodobnem času zabrisalo, tako da ima uprizoritev tudi blago socialno noto. V upodobitvi imajo svojo težo še plesne točke, ki jih zelo dobro odplešejo Angelo Menolascina, Dana Petretič, Eva Tancer in Siniša Bukinac, pa pianist Robert Vatovec.

Pravi happy ending je zaključek predstave z žensko vokalno skupino Deve osnovne šole Koper, tako da je inscenacija Sanje Valentin resnično lep gledališki dogodek, ki ne mori že itak načetega optimizma današnjega človeka, nasprotno, na njegov obraz zariše nasmešek in poldrugo uro sproščenosti.


www.sigledal.org, 24.04.2023
Ana Obreza

Lahkotna komedijska predstava teče brez zatikanja, uspešno ohranja osrednji fokus protagonistkine življenjske drame in se večinoma vešče ogne monodramski nevarnosti monotonosti. Režijsko osmišljena avtorska priredba Katje Pegan namreč v pravih trenutkih pripovedovanje prekucne, prelije, potisne ali preseka s petim in/ali koreografiranim prizorom.
[…]
Seveda pa je večji del živosti predstave odvisen od igralkine pripravljenosti – in Anja Drnovšek med več kot uro in pol trajajočo prisotnostjo na odru dokaže, da občinstvo lahko zapelje v Sanjin svet od začetka do konca predstave. Njeno pripovedovanje je slikovito in spodbuja domišljijo gledalca, da se pred njim izrisujejo osebe in dogodki, o katerih pričuje in v katere občasno govorno (pa tudi telesno) vskoči Sanja Valentin Anje Drnovšek. Igralka je kljub obilici besedila zelo dobro govorno pripravljena, govorica pa v pravšnji meri zabeljena (lektor Martin Vrtačnik). Očiten je tudi igralkin pevski dar in potencial, žal pa ji ga v interpretaciji ne uspe dodobra izkoristiti – splošni vtis je, da pri petju prehitro pokaže preveč in tako pesmi odvzame prostor za njeno postopno gradacijo ter pretanjeno razodevanje.
[…]
Koliko življenja je v ljudeh ujetega, koliko neizživetega?, se sprašuje Sanja Valentin, ko njeno hrepenenje po pristnejšem in polnejšem bivanju dobiva vse jasnejše poteze. Koprska Sanja Valentin je spretno postavljena in predstavljena – in čeprav mestoma karakterno in sporočilno poenostavljena – doseže, da Sanjino osrednje vprašanje, njeno iskanje sebstva, resonira.


Radio Slovenija, 01.10.2023
Miha Zor

Monološke izvedbe Anje Drnovšek so spretne in intenzivne, z igro jih podpira ravno prav, da ne prestopi meje karikiranosti, da gledalca zabava, a v njem vzbuja tudi sočutje. Da nas z monologi spušča v svoj notranji svet, nam postane jasno, ko si razčistimo časovna razmerja: od začetnega vtisa, da o vsem poslušamo post festum, se vse bolj premikamo v tukaj in zdaj, nazadnje celo v zamišljeno bližnjo prihodnost. Sanjino notranje razpoloženje kot leitmotivi spremljajo melodije pesmi Marjane Deržaj: kdaj bolj diskretno, le v klavirski izvedbi, drugič na ves glas, ko zadoni ansambel in Sanja tudi zapoje. Kot leitmotivi so posrečena domislica, sicer je vključitev Marjaninih melodij bolj hommage veliki dami kot nekaj, kar predstavi res doda vrednost – razen, če jih sprejmemo kot poživitvene točke, kot pripomočke, ki dinamizirajo sicer bolj statično zvrst monodrame. Za slovenskega gledalca pa imajo seveda tudi to vlogo, da vsebino o sicer občečloveškem položaju približajo njegovemu svetu in izkušnji.