Drama
Koprodukcija: Gledališče Koper in SNG Nova Gorica
Krstna uprizoritev
Predstava traja 1 uro in 30 minut

V življenju ni nič gotovega razen smrti in davkov. To zelo dobro ve tudi Mlakarjev slehernik, novodobni slovenski bogataš, katerega duša uživa v blagostanju, dokler na vrata ne potrka brezsrčna izterjevalka, pred katero ni moč ubežati. Iztok Mlakar se je tokrat navdihoval pri Hugu Hofmannsthalu, ki je natanko pred sto leti za salzburški festival napisal Slehernika, igro o smrti bogatega človeka, katere motiv izhaja iz angleške srednjeveške moralitete (The Sononynge of Everyman).

Mlakarjev sodobni Jožef Slehernik – Pepi je razpet med tu in onstran: tu pleše med Ženo, Revežem, Komparetom, Žandarjem, Putano ter sveto trojico, Pravnikom, Politikom in Finančnikom, onstran pa med Smrtjo, Bogom, Materjo in Hudičem. Bistvena razlika v razumevanju poante motiva pa se seveda vzpostavi v razpletu, saj junaka po vrtinčenju skozi moderne preizkušnje na koncu poti ne čaka odrešenje, ampak …

Iztok Mlakar, igralec in kantavtor ter član novogoriškega dramskega ansambla, je z žlahtno rahločutnostjo, ostrim švrkanjem, vendar vselej tudi srčnim razumevanjem človeških vrlin in »vrlin« ustvaril zavidljiv opus songov in komedijo Duohtar pod mus!, ki je v režiji Vita Tauferja in koprodukciji Gledališča Koper in SNG Nova Gorica doživela več kot dvesto ponovitev ter prejela vrsto nagrad in priznanj.

Igralci

Sljehrnik
Iztok Mlakar
Žena
Marjuta Slamič
Revež, Žandar in Pravnik
Mati
Teja Glažar
Prijatelj in Politik
Rufjana
Tjaša Hrovat, Ajda Toman
Finančnik in Bog
Ivo Barišič
Smrt
Radoš Bolčina

Ostali

inspicient
Ivo Štokovič, Tinka Leskovšek

Tehniki

rekviziter
Ivo Štokovič, Tinka Leskovšek
lučni tehnik
Jaka Varmuž, Siniša Milić
tonski tehnik
vodja tehnike
odrski mojster
garderoberka
Mateja Čibej
izdelava scene
Franc Kramperšek, Milan Percan, Tinka Leskovšek

Ustvarjalci

Scenograf
Samo Lapajne
kostumograf
Samo Lapajne
Avtor glasbe
Iztok Mlakar
Oblikovalca luči
Samo Oblokar, Jaka Varmuž
Oblikovalka maske
Nastja Starič
klavir
David Trebižan
kontrabas
David Šuligoj
bobni
Roman Kobal
Razpotja, revija Društva humanistov Goriške, št. 5/2011, 07.12.2023
Matej Bogataj

Igra združenih ansamblov gledališč, ki sodelujeta v koprodukciji, goriškega in koprskega, je izenačena, poenotena znotraj zastavljenega režijskega koncepta oziroma uprizoritvenega koda; najprej Iztok Mlakar v naslovni vlogi, ki že vizualno potegne na italijanskega komika Totoja, njegovo petje in tudi igra, ki se s svojim naslavljanjem od soigralcev širi preko rampe, je natančna, točno se zaveda svojih meja in zmožnosti, to je spogledovanje s publiko, vendar kontrolirano in omejeno, z vnaprej kodiranimi izrazili, od standardiziranih gest do obvladane in kontrolirane obrazne mimike. Podobno kot pri Smrti Radoša Bolčine; kljub zelo izraziti maski – ali ravno zato – je njegova igra minimalistična, kaže se v povednih, natančno zamejenih gestah, s pridodanim hehetom, ki gre nekomu, ki gleda tole zemeljsko človeško mizerijo in ji lahko hitro napravi konec; in zraven Bog Iva Barišiča, kot v kakšnih pasijonskih ljudskih igrah, z brado in kapuco, s tablami postave iz stiropora, z nekoliko skrušenim glasom ob priznanju obtožb, kje je kot šef vse zamočil, bolj še ena času podložna kreatura kot bog in batina, prvi in zadnji, stvarnik in uničevalec. Ob odločni podpori in pomembnih kreacijah ostalih; izrazit je nastop Ajde Toman kot Rufjane, ljubezenske profesionalke, ki ve, kaj hoče in kakšni so poklicni standardi, za smrt pregnat’ divji in neustavljiv temperament Pepijeve Žene, ki jo odigra Marjuta Slamič, vase-pokrčenost, introvertnost Teje Glažar kot Matere in Igorja Štamulaka kot Sljehrnikovega nekdanjega prijatelja, ki se je znašel v nemilosti zaradi tranzicijskih miškulanc, pa Roka Matka kot Reveža. Res pa je, da ravno zaradi tipizacij, ki so morda ostanek spomina moralitete na svoj izvor, morda pa izhajajo iz kakšnega bolj mediteranskega komedijskega modela, niso vse vloge spisane z enako pozornostjo.
Mlakarjev Sljehrnik v Tauferjevi režiji je premišljeno zastavljena in natančno realizirana uprizoritev.


Radio Slovenija, Danes do 13h, 26.11.2011
Neva Zajc

Predstavi, ki sta jo obe gledališči ponudili svojemu občinstvu, je skoraj zanesljivo odmerjena dolga pot.


Primorske novice, 28.11.2011
Andraž Gombač

Peklenska mašinerija, ki gledalcu v svojih najboljših prizorih ne dopušča predaha.


Delo, 28.11.2011
Slavko Pezdir

V nosilni naslovni vlogi je očarljivo mojstrstvo žalostno-smešnega klovna, minuciozno natančnost in skrbno odmerjenost žlahtnega komedijanta ter prepoznavnost pevskega interpreta ponovno veličastno izkazal Iztok Mlakar. Chaplinovemu globalnemu sleherniku s polcilindrom ali Benignijevemu evropskemu sleherniku iz filma Življenje je lepo je s to svojo odrsko postavo za vselej dodal našega primorskega Sljehrnika.


Dnevnik, 06.12.2011
Primož Jesenko

Predstava je v izvedbenem smislu sijajna komedija brez praznih tekov in zastranitev, primer igralsko usklajene gledališke zabave, katere verzificirani severnoprimorski jezik odlikuje niz pomenskih plasti in izvrstno plasiranih domislic, ki jih ni mogoče reducirati na feydeaujevsko aritmetiko. Samo Lapajne organizira igralni prostor nezahtevno, grandiozne spektakelske mehanizme nadomestijo oblaki dima ob prehodih nadstvarnih bitij med smrtnike in instrumentalna kulisa v živo, njen avtor je prav tako Mlakar. Profilirana izpisanost Sljehrnika, ki daje mero žanru kvalitetne komedije, stoji po sebi in v tem smislu preseže predhodnico Duohtar pod mus (2007), ki je izšla iz motivov Molièrovih enodejank. /…/ Režija ne arhivira popularne kulture, ampak povezuje stereotipne obrazce z natančno montažo in z dramaturško zglajenimi prehodi, kar skupaj s predlogo variira resnico Pasijona kot prispodobo za življenje, kjer je potrebe po revolucionarni spremembi le za vzorec – hkrati pa utrjuje gledališče kot deelitizirano umetnostno panogo, vzmet predstave teče enakomerno in primakne Vita Tauferja stari ideji žanra, kjer intelektualni podtekst zagotovi široko »komično katarzo«. Več subverzivnega potenciala bi bilo odveč. Kam vse bo Iztok Mlakar s svojimi »videnji« še zavil in kaj ušpičil v prihodnje, ne moremo vedeti. Kamor koli že, vrsta občinstva je že zdaj dolga. Iztok Mlakar je v navezi z režiserjem Vitom Tauferjem z burkaško moraliteto o Sljehrniku znova zadel v polno.


2012

Nagrada tantadruj za igralske stvaritve
(Tudi) za vlogo Boga v Sljehrniku Iztoka Mlakarja

Nagrada Prešernovega sklada
(Tudi) za dramsko besedilo Sljehrnik in za vlogo, odigrano v uprizoritvi tega besedila