Pesnik in dramatik ter vodilni predstavnik ruskega futurizma Vladimir V. Majakovski je v pravljični komediji Stenica (1928) v obdobju, ki ga je zaznamovala pripadnost ideji proletarske revolucije, zavzel kritično stališče tako do nove oblasti in porajajoče se birokracije kot do pretvarjanja in povzpetništva novega malomeščanskega razreda (bivšega proletariata), ki ima socialistične ideje le na jeziku. Tudi zato je glavnega protagonista v Stenici– zgodba zajema dve časovni obdobji, čas po revoluciji, ko se družba še preobraža iz buržoazne v komunistično, in projekcijo prihodnosti čez petdeset let – prikazal kot povprečnega malomeščana, ki bi si rad spočil od revolucije in se prepustil malomeščanskemu zadovoljstvu.
Ustvarjalci predstave so ogrodje komedije Majakovskega iskrivo napolnili z referenčnim poljem naše preteklosti in dogajanje umestili v čas po drugi svetovni vojni, v čas skupne Jugoslavije in graditve socializma do razpada skupne države, osamosvajanja, vse do naše sodobnosti ter bližnje prihodnosti; pri tem so v ospredje potisnili trpko zagato posameznika, ki tvori skupnost, vendar je obenem vselej iz nje že izvržen. Vprašanja, ki jih postavlja uprizoritev, so zato vprašanja o človekovi svobodi ter odnosu med posameznikom in kolektivom. Kako je bilo s posameznikom in svobodo pred 50 leti? In danes?
NAGRADE:
Stenica – Šeligova nagrada in nagrada občinstva na 48. Tednu slovenske drame, Kranj, 2018
Maruša Majer in Gregor Zorc – Borštnikovi nagradi za igro za vlogi v Stenici, na 52. festivalu Borštnikovo srečanje, 2017
Gostujeta Prešernovo gledališče Kranj in Mestno gledališče Ptuj.