Komedija
Koprodukcija: MGL in Gledališče Koper
Slovenska krstna uprizoritev
Predstava traja 1 uro in 40 minut

Jaroslav Hašek velja za največjega češkega humorista in pisatelja satiričnih romanov ter kratkih zgodb. Roman Dobri vojak Švejk je sicer nedokončan, vendar je njegovo najbolj znano delo. Uvrščen je bil na seznam stotih knjig, ki so oblikovale 20. stoletje, in je preveden v 60 jezikov.

Osrednja satirična ost romana je naperjena proti vojni, toda Hašek se bolj kot z bojevanjem in ubijanjem ukvarja z zgradbo vojaškega kolosa – z njegovo zapleteno organizacijo, sistemom ukazovanja, nesmiselnimi postopki in avtoritetami, ki smešnim nesmislom navkljub terjajo brezpogojno poslušnost. Švejk, nekakšen češki Don Kihot, je iskren, naiven, vljuden, pohleven in optimističen vojak, ki prostodušno izvršuje vse, kar mu nalagajo nadrejeni. V resnici pa je še veliko več. Njegov lik je prestopil okvire galicijske fronte in prerasel v humorno-ganljivi simbol vsega človeškega, njegove dogodivščine so univerzalna zgodba malega človeka v spopadu z mlini birokracije, državnim aparatom, organi represije in človeško pokvarjenostjo.

Švejk sicer pokorno izpolnjuje vse ukaze, toda hkrati s svojim poenostavljenim načinom razmišljanja, z naivnim navdušenjem, z na prvi pogled brezplodnimi razpravami in neštetimi anekdotami iz vsakdanjega življenja pomeni tudi svojevrsten upor, ki mu nobena oblast ne more do živega. S pomočjo Švejkovega dlakocepsko natančnega izpolnjevanja ukazov se nesmiselnost sistema razkrinka v taki meri, da je celo njegovim predpostavljenim nelagodno. Je Švejk bebec, vohun ali simulant? Ne, Švejk je Slehernik, njegovi odzivi pa paleta odzivov vseh nas v najrazličnejših absurdnih življenjskih okoliščinah.

Ostali

vodja predstave
Sanda Žnidarčič

Ustvarjalci

Prevajalka
Tina Mahkota
Režiser
Avtorji odrske priredbe
Ira Ratej, ustvarjalci uprizoritve
Dramaturginja
Ira Ratej
Scenografa
Barbara Stupica, Jaka Ivanc
Kostumograf
Leo Kulaš
Avtor glasbe in korepetitor
Davor Herceg
Koreograf
Dejan Srhoj
Lektorica
Barbara Rogelj
Oblikovalec svetlobe
Andrej Koležnik

Igralci

Švejk
Lotos V. Šparovec
Oberlajtnant Lukáš
Gašper Tič
Gloria Mundi
Uroš Smolej
Fusnota
Gospa Palivčeva, Zdravnik, Madame, Stara ženica
Judita Zidar
Hazarder, Kati, Služkinja, Devica Marija in norec
Tina Potočnik, Lena Hribar
Sodnik, Korporal, Oberst Kraus in norec ter simulant
Janez Starina
Gospod Palivec, Kurat Katz, Oberst Schröder in norec
Jožef Ropoša
Lastnik papirnice, Vodička, Lajtnant Kretschmann in norec, simulant ter dezerter
Gregor Gruden
Nezainteresirani moški, Lajtnant Dub in norec, simulant ter dezerter
Domen Valič
Bretschneider, Prvi stražmojster, Oficir vojaške obveščevalne službe in norec, simulant ter dezerter
Tomo Tomšič
Drugi stražmojster, Gospod Kákonyi in norec, simulant ter dezerter
Jure Kopušar

Tehniki

šepetalka
Nataša Ahtik Gregorin
tehnični vodja
Jože Logar
vodja scenske izvedbe
Janez Koleša
vodja tehnične ekipe
Matej Sinjur
tonski tehnik
Stane Bartol, Tomaž Božič
osvetljevalec
Andrej Koležnik, Aljoša Vizlar
frizerka
Jelka Leben, Janja Hasani
garderoberka
Erna Nelc, Sara Kozan
rekviziter
Borut Šrenk
scenski mojster
Vlado Janc
kostumska mojstrica
Irena Tomažin, Branka Spruk
Radio Slovenija, 16.10.2014
Staša Grahek

Švejk, ki ga je na oder postavil Jaka Ivanc, je kot domiselna kabarejska predstava, ki jo usmerja Gloria Mundi v podobi izvrstnega Uroša Smoleja, v sodelovanju s Fusnoto Rokom Matkom. Švejk je Lotos Vincenc Šparovec, na pogled kot preslikan z znamenitih ilustracij Josefa Lade, sicer pa orjak s skoraj neizbrisnim smehljajem in neizčrpnim optimizmom, ter za okolico mučnim nagnjenjem do pripovedovanja anekdot. Gašper Tič je enkraten Oberlajtnat Lukaš, blaziran bonvivan, ki purša Švejka doleti kot ne čisto prijazna usoda. Tudi druge epizodne vloge so vse po vrsti premišljene, izdelane in duhovite in to velja tudi za skupinske prizore.


Delo, 17.10.2014
Anja Radaljac

Zdi se, da je Ivanc projekt spretno krojil po vnaprej premišljenem kroju, kar ni samoumevno. Številni gledališki elementi; igra (naj izpostavim predvsem izvrstnega Gašperja Tiča v vlogi oberlajtnanta Lukaša ter sijajnega Lotosa Vincenca Šparovca kot Švejka), uigranost, luč, glasba, gib … se ujamejo v harmonično celoto.
Tudi režijsko projekt deluje, zaznati ni nobene površnosti, vse se zdi premišljeno – način, kako papir zamenja jesensko listje, stiropor sneg, kako se pasji rep natakne na prst igralca, da lahko miglja, kako se na povodcu sprehaja pasji duh /…/.


Dnevnik, 20.10.2014
Ana Perne

Med enim in drugim »pokornim javljanjem« Švejka tudi zagledamo v znani podobi človeka, ki ga je »specialna komisija uradno razglasila za bebca« in ki zdaj brez pomislekov izvaja navodila nadrejenih – prav s takšnim izpolnjevanjem nalog pa ta dobri vojak obenem smeši sam (vojaški) sistem. Lotos Vincenc Šparovec upodobi Švejka v velikem zamahu optimizma, z vselej zarisanim nasmehom na obrazu, v kakršni koli situaciji se že znajde; z vpetostjo v vojaško kolesje se pojavi kot karakteristična figura vojaka v dolgem plašču, komičen lik, ki ima vedno na zalogi »pripravno « anekdoto in ki ga nič ne spravi s tira – v nasprotju z doživljanjem oberlajtnanta Lukaša, Gašperja Tiča, s katerim nastopi v paru in ki se od pokončnega nadporočnika ob vseh preglavicah, ki mu jih povzročajo Švejkova »dobra« dejanja, preda sprijaznjenju s svojim »pucflekom« in vse bolj krči.


Primorske novice, 24.11.2014
Anja Bajda

Uprizarjanje Švejkovih prigod je recept za uspeh: Haškov humor je bridek in luciden, v romanu ne manjka situacijske komike, ki se ponuja za uprizarjanje. Teevanu gre torej zasluga za opravljeno delo dramatizacije, režiserju Jaki Ivancu in dramaturginji Iri Ratej pa za primerno uporabo gledaliških sredstev, ki dodajajo mesenost Švejkovim dogodivščinam. Vsi postopki uprizarjanja, kljub temu, da so že videni, preizkušeni, torej šablonski, učinkujejo v smeri, v kateri pri tovrstnem projektu morajo učinkovati: soustvarjajo solidno dramaturgijo in ustrezen tempo predstave.
/…/
Prigode dobrega vojaka Švejka, roman o vojaku, ki v silni bebavosti preobrne na glavo vse, kar se preobrniti da, in ki ga avtor zaradi prezgodnje smrti ni uspel dokončati, je ena najbolj duhovitih analiz nesmislov vojaške hierarhije in vojne. Tovrstna hierarhičnost ureditev, iz katere kipijo nesmisli, je dovolj prepoznavna tudi danes, da je aktualna (za branje romana ali za uprizarjanje). Še dobro torej, da gre v naši državi kaj narobe, da lahko (pod pretvezo dojemljivosti za družbene probleme) gledališče ljudstvu nastavlja ogledalo (posebej zloščeno na mestih zrcaljenja bebavosti in pokornosti). Še dobro torej, da se v gledališču tako zabavamo, da na omenjene elemente med predstavo zlahka pozabimo.


2015

Žlahtni komedijant (tudi) za vlogo Oberlajtnanta Lukaša v Švejku Colina Teevana
24. festival Dnevi komedije, Celje