Tridesetletnice

Lana, Antea in Leticija so skoraj odrasle punce in prijateljice. Lana je visoko izobražena in delavna. Vse kar si želi, je dobra kariera. Antea je umetnica in borka za ženske pravice. Vse kar si želi, je ustvarjati in živeti svobodno nekonvencionalno življenje. Leticija je uspešna odvetnica in hudo popolna. Vse kar si želi, je v resnici že dosegla, pa vendar ji še zmeraj nekaj manjka. Pravkar je dobila službo v tujini, kamor si od nekdaj želijo vse tri. Želijo si ven iz Slovenije, v obljubljeno deželo, kjer lahko živijo svobodno, brez predsodkov, brez pričakovanj, kjer bi se cenili njihova sposobnost in delavnost.

Namesto v obljubljeni deželi pa se znajdejo v prelomnem obdobju, ki s sabo prinese tornado velikih življenjskih odločitev in je hkrati preizkušnja za prijateljstvo, za življenjska prepričanja, za vse, kar so si o odraslosti do zdaj samo predstavljale.

Tridesetletnice se po eni strani spopadajo z idejo sodobne ženske, ki so jo izoblikovale v času študija v zgodnjih dvajsetih, ko je idealizem še močan, zdaj pa se soočajo z resnično družbo in svojo vlogo v njej. So res (lahko) tako svobodne, kot si mislijo? So odločitve res njihove ali jih v večini usmerjajo pričakovanja drugih? Komedija o tem, kako ohraniti sebe in hkrati biti ženska, izrisuje situacije številnih sodobnih, samostojnih, izobraženih žensk, ki si želijo vzpostaviti lastno življenje, razpete med vrednotami preteklosti in sedanjosti.

Tragikomično sliko je s svojo žlahtno režijsko taktirko oblikovala Tijana Zijanić, ki je tokrat je k sodelovanju povabila pisateljici in dramaturginji Evo Mahkovic in Terezo Gregorič, ki jima ta tema ni tuja. Kot pripadnici generacije v svojem delu večkrat obravnavata svoje stiske hkrati iskreno in z ironično distanco.