Tutošomato

Mlakar v svojih delih, uspešnicah ne išče cenenega humorja, zanimajo ga predvsem skriti vzgibi človekovega nespametnega ravnanja, in to raziskuje s pomočjo sočnih didaskalij, dialogov in situacij, ki vzbujajo smeh. Nadgradnja tega na videz naivnega izpostavljanja je moralno vprašanje in vprašaj, kam se je izgubila etičnost sodobne družbe. Mlakar nas s prefinjeno in preprosto besedo, oblečeno v svojevrstni primorski narečni kolorit, ki je vedno in povsod sol njegovega pisanja, uvaja v razmišljanje o usodnejših temah, ki so pravo nasprotje lahkotnosti. Skratka, gre za svojevrstno dramsko kirurgijo, ki uspe sešiti skupaj vsebinsko povednost in ljudskost, predvsem ljudski humor in ljudsko pamet.
/…/
Režija Vita Tauferja je gradila predvsem na detajlih posameznih prizorov, ki jih je spletal v celoto in pri tem je moral rešiti vrsto zagonetk, kot na primer to, kako vpeti v predstavo tudi posamezne songe, da ne bi iz nje štrleli in bili sami sebi namen, ne pa dogajalna ilustracija. Taufer je igri spustil vajeti, vendar le do meje, ko je tvegala, da prestopi v pregrobo karikaturo in s tem v cenenost. Znal je dozirati komedijske elemente, da niso bili preočitni in s tem je predstavo oblikoval kot polno strukturo brez škripanja in prevelikih nesoglasij med resnobnostjo in humornostjo, oboje je bilo uravnoteženo.
/…/
Kdor si bo ogledal Tutošomato (in teh zagotovo ne bo malo) nima pričakovati huronskega smeha. Soočil se bo s komedijo, ki govori o nekaterih temnih plateh sodobnega človeka in družbe. Te itak poznamo, a uprizoritev nam jih znova zrcalno postavlja kot izziv, da bi mogoče vendarle kaj postorili, da bi bil svet boljši.

Tudi v novi Mlakarjevi komediji se seveda obnese sočna narečna govorica, ki vsem igralcem sicer ne teče enako gladko, h komičnosti pa ključno prispevajo rime – tudi v dialogih, ne samo v songih, polnih sarkastičnega pretiravanja, ki smeši stereotipne poglede na žensko, šovinizem, samovšečnost, radikalni feminizem …
Kakovostnejši humor zagotavljajo še besedne igre in žmohtne metafore, šibkejši pa so klišejski zapleti v komediji zmešnjav in zanašanje na smešnost moških, nerodno preoblečenih v ženske.