Videz vara

Stanovanje na Dunaju, v njem kanarček in navzočnost ljubljene ženske. Tam se dvakrat tedensko, vedno ob torkih in ob četrtkih, srečujeta upokojena brata, samotarski Karl, nekdanji cirkuški artist, ki se rad ponaša s svojim filozofskim branjem in se ima zato za prodornega intelektualca, in Robert, ki se je proti volji staršev odločil za igralski poklic, kariero prekinil zaradi težav z grlom in se zdaj kot betežen starec nenehno sooča z minevanjem vsega. Njuna srečanja so prerasla v nekakšen obred, prav tako tema njunih pogovorov, ki se kar naprej vrti okoli umetnosti, filozofije in artizma. Čeprav oba njuna srečanja tudi črtita, brez njih vendarle ne moreta, saj ta edina lahko razgibajo njuni linearni življenji; še toliko bolj, ker ju ob bratovskem odnosu, v katerem se prepletajo sovražni občutki in ljubezen, povezuje tudi pokojna Karlova življenjska sopotnica, ki je svojo zapuščino zapisala Robertu. Karla to bega in jezi. Ga je varala pa tega ni opazil? Se tako maščuje za njegovo grobost in prezir?

Videz vara je trpko tragikomično besedilo, pravzprav igra o staranju, igra o življenju kot čakanju na smrt, igra o človekovi eksistenci in o telesnem razpadu. V njej avtor variira svoj pesimistični pogled na svet, le da je tokrat zabavnejši in jedkejši. Njegov ostri humor je skupek humorja in sovraštva, s katerima napada pomanjkljivosti nas vseh.

Prvo slovensko uprizoritev igre avstrijskega pisatelja in dramatika Thomasa Bernharda (1931–1989) je režiral Dušan Mlakar, ki se je z Bernhardom v gledališču srečal že šestič in je v pretekli sezoni v našem gledališču uspešno režiral še eno »igro o staranju«, Zadnje lune, z Borisom Cavazzo v glavni vlogi. V vlogah bratov v igri Videz vara bosta nastopila prvaka ljubljanske Drame in Slovenskega stalnega gledališča, Ivo Ban in Vladimir Jurc.

Gostuje Slovensko stalno gledališče, Trst (Italija).