Med vsemi umetnostmi je prav gledališka tista, ki se je – bodisi kot komedija, satira, farsa bodisi kot drama – vedno najbolj glasno odzvala na spremembe v družbi, predvsem tiste, ki jih je poskušal uveljaviti njen koservativni del. Na dogajanja v slovenski družbi na prelomu prejšnjega stoletja se je odzval Cankar, dobro stoletje pozneje se v času koronske krize odziva tudi naše gledališče s spletnimi bralnimi uprizoritvami štirih dramskih besedil Ivana Cankarja. Izbrali smo tista, ki jih obravnavajo dijakinje in dijaki zadnjih letnikov na maturitetnem izpitu iz maternega jezika, najprej satiro Za narodov blagor.
Za narodov blagor je satirična drama, s katero je Cankar stopil v politično »areno življenja«. V prvem planu drame sta izprijena voditelja dveh meščanskih strank, ki si pod krinko dela za narodov blagor gradita svojo pot navzgor, saj bi bil sleherni od njiju rad minister ali vsaj dvorni svetnik. Politika se spreta v boju za naklonjenost bogatega plemenitaša in njuni privrženci se razdelijo v dva tabora. Središče in miselno gibalo vsega dogajanja pa je žurnalist Ščuka, ki dobro razume resnično naravo bojev »za narodov blagor«.