Grozni Gašper
Predstava za otroke| Premiera | 13. novembra 2010 v Gledališču Koper, 16. novembra 2010 v SNG Nova Gorica |
|---|---|
| Koprodukcija | Gledališče Koper in SNG Nova Gorica |
| Trajanje | Predstava traja 50 minut in nima odmora. |
Ustvarjalci
Gašper je grozen! Bojijo se ga vse varuške in niti najbolj grozni varuški psiho Rebeki ne uspe ukrotiti najbolj porednega mulca na svetu. Gašper je grozen in ima strašnega pajka. Najbolj strupenega in nevarnega, s katerim straši varuško Rebeko, pri tem pa mu pomagata ponavadi priden brat Peter in Gašperjeva sodelavka pri vseh lumparijah, prijateljica Maja. Vendar pa Rebeka tudi ni to, kar se zdi. Boji se vseh pajkov, razen enih. Večer brez staršev se sprevrže v pravo srhljivko, v Gašperjevi dnevni sobi pa zavlada totalna panika ob invaziji pajkov.
Komična srhljivka o vražje nemogočih otrocih, ki jih ni moč ukrotiti z nobenim vzgojnim prijemom, saj v današnjem narobe svetu oni nadzorujejo odrasle.
Prejete nagrade
Igor Štamulak
Jaša Jamnik
Iz kritik
Gašperjeva tiranska premoč nad bratom in varuško, oziroma njenim bratom dvojčkom, sicer utegne zbuditi pomisleke o nevzgojnosti te igre, ki jadra na valu sedaj popularne politično nekorektne literature in risanih filmov za otroke. Kljub morebitni problematičnosti teh posledic permisivne vzgoje pa je nedvomno odlika igre ta, da otrok ne podcenjuje s poceni didaktiko. Nasprotno jim komična srhljivka nudi prvovrstno zabavo brez naivnega poenostavljanja in žuganja. Prav to namreč Gašper najbolj sovraži.
Krstna uprizoritev Groznega Gašperja, koprodukcije novogoriškega in koprskega gledališča, je ena tistih predstav, ki v gledalcu od začetka do konca med salvami smeha vzbuja občutek, da je to, kar gleda, pravzaprav grozno. A zaradi tega ob gledanju brez vsakršne slabe vesti sam nič manj ne uživa. Predstava, v kateri tako otroci kot odrasli izživijo lumparije, ki jih (upamo) sicer ne morejo, je pri svoji neobrzdanosti že tako – ponekod do absurdnosti – skrajna, da celo morebitni pomisleki o vzgojnosti tovrstnega spremljanja odpadejo, kajti celota deluje kot katarza. /…/
Igralci svoje vloge odigrajo prepričljivo: ne preveč afektirano, da ne bi motili odraslih gledalcev, in ne premalo otroško, s čimer bi najbrž odtujevali najmlajše, ki jim je predstava namenjena. V ospredju je kajpada grozni Gašper, ki je pisan na kožo novemu članu koprskega gledališča. Štamulak Gašperja igra izredno telesno, energično, a če bi iskali dlako v jajcu, bi kvečjemu lahko rekli, da se na trenutke tako vživi v Gašperja, da iz njega slednji spregovori s precej otroško nerazločno govorico. Dobro sta zasedena tudi Medeja Novak in Blaž Valič, slednji v dvojni vlogi varuške in njenega brata, a pravi generator komičnih prizorov je prototip pridnega otroka Peter, ki ga izvirno odigra Rok Matek. Prav poseben kamenček k prepričljivosti celote pa pristavlja ogromni kavč, učinkovita rešitev Vasilije Fišer.
Neukrotljivi Gašper gre pač v svoji pobalinski provokativnosti vsakič znova na sam rob, še posebej takrat, ko otroke interaktivno privabi, da na vse grlo zavpijejo tiste najbolj »prepovedane in grde« besede. Od koga le so jih slišali …
