Kažin ali Karabinjerjeva Katra

Karabinjerjeva družina živi v bedi, na robu preživetja, zato karabinjer Luca in njegova zapita žena Katra skleneta poročiti najstarejšo hčer Maro in tako vsaj malo razbremeniti družinski proračun. A bolj kot njihova prizadevanja za odrešilno svatbo, besedilo zaznamujejo verbalno in fizično nasilni odnosi v družini, klofute, ki jih mati Katra od jutra do večera deli svojim otrokom, surovi dialogi, predvsem pa želja družinskih članov, da se povzdignejo iz lastne nemoči in življenjske tesnobe. Besedilo v sončnih, pretežno komedijskih tonih, toda ne brez vključitve bridkejših plati, izrisuje vsakdanjik družine, ki zaradi Kažina v naslovu prikliče gledališko sliko, ki je lahko neskladna z ustvarjeno, zato pa je slednja zgovornejša od tiste, izzvane z naslovom.
Predstava Kažin ali Karabinjerjeva Katra je prevod besedila Komedija Kate Sukurića među vratima od Peskarije, ki jo je konec 18. stoletja napisal Dubrovčan Vlaho Stulli (1768–1843), sicer uradnik v mestnem sanitarnem inšpektoratu. V tej funkciji je spoznal družino Kate Sukurice in njenega moža, poveljnika »med vrati ribarnice« in po njej napisal tragikomedijo, ki presenetljivo vsebuje številne prvine danes tako modernega modernističnega gledališča absurda ali antidrame, domala z vsemi njunimi značilnostmi.
Kažin ali Karabinjerjeva Katra, kakor so besedilo zaradi ponašitve, priredbe v kraško-tržaško narečje, prevedli v SSG Trst, do konca 20. stoletja ni bila natisnjena, še manj uprizorjena. V zagrebških arhivih je besedilo v drugi polovici šestdesetih let prejšnjega stoletja znova odkril raziskovalec in režiser Marko Fotez in ga z naslovom Kate Kapuralica konec osemdesetih krstno uprizoril v Splitu, čeprav so ga hrvaški literarni zgodovinarji omenjali med poslednjimi izvirnimi hrvaškimi komedijami, ko so bile pred padcem Republike napisane v Dubrovniku.

Nikla Petruška Panizon – nagrada tantadruj 2011 za najboljšo igralsko stvaritev iztekajoče se sezone