Kontra demokraciji

Če starši sredi noči zbudijo sina, ki je pravkar dopolnil 18 let, le zato, da mu povedo, da je nezaželen otrok in bo zaradi tega moral umreti, je nekaj narobe; nekaj je narobe tudi v prizoru, v katerem se nenadoma nihče več ne more spomniti števila, ki sledi številu 6; prav tako je nekaj narobe tudi takrat, ko mora zaradi kaprice užaljenega soproga pasti mesto ali pa ženska, misleč, da je rodila deklico, rodi pajka, ki zraste v trenutku ter najprej pohrusta njenega moža, nato pa še njo …

V sedmih nepovezanih, toda zaključenih prizorih, ki jih navdihuje tradicija gledališča groze Grand Guignol, katalonski dramatik Esteve Soler prikazuje ekscese sodobne družbe, njena pogubna protislovja, tematizira potrošništvo, kapitalizem, politično moč in vedno znova prevprašuje misel o nezdružljivosti kapitalizma z demokracijo. Vse to tako, da z lucidnim, včasih poetičnim jezikom razkriva burleskno plat objektivno monstruoznih stvari ali vsaj zastrašujočo plat (na videz) verjetnega, čemur se najprej smejimo, nato pa največkrat obnemimo. S svojim temačnim svetom, absurdnim in grotesknim vzdušjem, v katerem vznikajo individualne zgodbe njegovih »junakov«, smešne in grozljive obenem, pa Soler ni le dedič grotesknih prizorov Grand Guignola, ampak tudi Ionesca in Becketta, domišljije Buñuela, pesmi in proze Juana Brosse, Pera Caldersa in Alberta Boadelle. Kljub temu ostaja samosvoj in iskren avtor ter zato eden najzanimivejših sodobnih katalonskih dramatikov.

Kontra demokraciji je zadnji del trilogije, ki jo je Soler (1976) napisal med letoma 2008 in 2010, je bila prevedena v 17 jezikov in je doživela več kot 70 postavitev po vsem svetu. Zanjo je leta 2012 prejel ugledno nagrado katalonskega časopisa Serra d’Or za najboljše dramsko besedilo, leto pozneje pa še francosko nagrado Godot, prav tako za najboljše dramsko besedilo leta.