Štorklje umirajo

Drama Štorklje umirajo na novo izpisuje eno od klasičnih tem literature in dramatike; gre za še vedno ne izgubljeni in pozabljeni odnos do lastne zemlje, lastne posesti, neke vrste gruntarstvo. Martin, ki ga srečamo v domu za ostarele, pri sedeminsedemdesetih še krepak in življenja željan, se ni pripravljen sprijazniti z uniformnostjo vedenja in domskimi pravili. Za rojstni dan sklene, da hoče nazaj na svojo domačijo, kjer bo lahko po mili volji užival življenje, kakršnega je bil vajen, ne da bi to kogar koli motilo, njemu pa je pomenilo dostojanstvo. Težava je le v tem, da je sin z ženo že prehitel naravni tek dogodkov in očetovo domačijo prodal nekemu Škotu. In da Martin tega še ne ve, kot tudi ne ve, da sin pravzaprav že dolgo ne opravlja več inženirske službe, za katero se je izšolal, saj jo je v tranzicijskih nevihtah izgubil.

Skoraj lapidarno, brez velikih zastranitev napisana drama odvija zgodbo od razkritja do razkritja. Njeni protagonisti si resnice govorijo vse bolj neusmiljeno, kakor jih pač dejstva potiskajo v kot. Pregledna dramska zgradba, razplasteni liki, pribiti v svoje usode, ki mestoma predvidljivo, včasih pa z nenadejanimi obrati vodijo k trpkemu koncu – so poglavitne lastnosti, zaradi katerih bo besedilo z zelo aktualno tematiko našlo tudi hvaležno občinstvo.

Dramski igralec, nekdanji član Mestnega gledališča ljubljanskega ter avtor in interpret gledališke uspešnice Poredušov Janoš, Evgen Car (1944), je dramsko besedilo Štorklje umirajo – Prekmurci pravijo, da si štrk za vse življenje izbere štorkljo in če mu družica po nesreči pogine, kmalu od žalosti shira tudi sam – začel pisati pred tremi leti, sprva v verzih, a se je pozneje odločil za dramsko obliko. Prvi vzgib za besedilo je dobil na potepanju po Goričkem, kjer mu je prijatelj predstavil Škota, ki je v teh krajih kupil staro posestvo, in razočaran je ugotovil, da vse več domače zemlje odhaja v roke tujcem, ne le na Goričkem, temveč tudi v drugih krajih Slovenije. Dramsko besedilo, ki je bralno uprizoritev doživelo marca 2008 v Gledališču Glej in bilo tega leta skupaj s še tremi dramskimi besedili nominirano za Grumovo nagrado na 38. Tednu slovenske drame v Kranju, je na začetku letošnjega leta dočakalo tudi prevod v madžarski jezik.