Jaroslav Hašek velja za največjega češkega humorista in pisatelja satiričnih romanov ter kratkih zgodb. Roman Dobri vojak Švejk je sicer nedokončan, vendar je njegovo najbolj znano delo. Uvrščen je bil na seznam stotih knjig, ki so oblikovale 20. stoletje, in je preveden v 60 jezikov.
Osrednja satirična ost romana je naperjena proti vojni, toda Hašek se bolj kot z bojevanjem in ubijanjem ukvarja z zgradbo vojaškega kolosa – z njegovo zapleteno organizacijo, sistemom ukazovanja, nesmiselnimi postopki in avtoritetami, ki smešnim nesmislom navkljub terjajo brezpogojno poslušnost. Švejk, nekakšen češki Don Kihot, je iskren, naiven, vljuden, pohleven in optimističen vojak, ki prostodušno izvršuje vse, kar mu nalagajo nadrejeni. V resnici pa je še veliko več. Njegov lik je prestopil okvire galicijske fronte in prerasel v humorno-ganljivi simbol vsega človeškega, njegove dogodivščine so univerzalna zgodba malega človeka v spopadu z mlini birokracije, državnim aparatom, organi represije in človeško pokvarjenostjo.
Švejk sicer pokorno izpolnjuje vse ukaze, toda hkrati s svojim poenostavljenim načinom razmišljanja, z naivnim navdušenjem, z na prvi pogled brezplodnimi razpravami in neštetimi anekdotami iz vsakdanjega življenja pomeni tudi svojevrsten upor, ki mu nobena oblast ne more do živega. S pomočjo Švejkovega dlakocepsko natančnega izpolnjevanja ukazov se nesmiselnost sistema razkrinka v taki meri, da je celo njegovim predpostavljenim nelagodno. Je Švejk bebec, vohun ali simulant? Ne, Švejk je Slehernik, njegovi odzivi pa paleta odzivov vseh nas v najrazličnejših absurdnih življenjskih okoliščinah.